V zadnjih dveh tednih prejšnjega leta so zaznali posamezne primere okužb z virusom influence A v več slovenskih regijah. Obolevajo predšolski otroci in šolarji, kar je za začetek sezone gripe povsem običajno. Povečuje se število potrjenih okužb z respiratornim sincicijskim virusom (RSV), drugim najbolj pomembnim virusom, ki se pojavlja v hladnejšem delu leta. RSV povzroča akutni bronhiolitis (to je vnetje drobnih dihalnih poti) zelo majhnih otrok, so pojasnili pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Podatki iz Evrope kažejo na postopen začetek sezone gripe, intenzivnega obolevanja še ni zaznati. V državah EU krožijo virusa influence A(H3N2) in (H1N1) ter v manjši meri virus influence B. Virusi gripe, ki trenutno krožijo, so podobni tistim, ki so bili osnova za izdelavo cepiva za sezono 2013/2014. Cepivo proti gripi pa ne zaščiti proti drugim virusom.

Dosedanja preučevanja vpliva vremenskih parametrov na kroženje virusa influence niso podala enovitega odgovora na vprašanje, kaj je najbolj pomembno za širjenje – je to nizka temperatura, vlažnost zraka, gibanje zračnih mas ali število osončenih dni itd. Še največkrat je omenjena nizka temperatura kot tisti podnebni dejavnik, ki pospeši intenzivnost sezone gripe vsaj v zmernem podnebnem pasu.

Respiratorni sincicijski virus

V zimskem času krožijo še številni drugi povzročitelji akutnih okužb dihal, kot so respiratorni sincicijski virus, adenovirusi, rinovirusi in virusi parainfluence. Respiratorni virusi povzročajo okužbe zgornjih in spodnjih dihal ter lahko poleg prehlada povzročijo tudi resnejša obolenja dihal (pljučnica) in poslabšanje osnovnih bolezni. Z ustreznimi preventivnimi ukrepi lahko zmanjšamo možnost okužbe in omejimo širjenje virusov med ljudmi, opozarjajo na Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor.

Respiratorni virusi so lahko prenosljivi s človeka na človeka. Širijo se prek rok, na katere se zanesejo virusi z dotikom okuženih površin, z rokovanjem pa tudi po zraku s kapljicami, ki nastajajo pri kašljanju, kihanju in smrkanju. Na rokah ali površinah lahko virusi preživi do 24 ur. Virusi so lahko tudi na različnih površinah v okolju, na primer na pohištvu, oblačilih, trgovinskih pultih, nakupovalnem vozičku ali uporabljenem robčku. Pogosto se pojavljajo povsod, kjer je veliko ljudi, denimo v vrtcih, šolah in v trgovskih centrih. Dojenčki in majhni otroci se najpogosteje okužijo od starejših sorojencev ali drugih otrok in odraslih, ki kažejo prehladne znake.

Pri dojenčkih in majhnih otrocih je najpogostejša okužba z respiratornim sincicijskim virusom (RSV). Znaki okužbe se lahko sprva kažejo kot prehlad in lahko vključujejo zvišano telesno temperaturo, voden izcedek iz nosu in druge znake prehlada. Znaki se lahko poslabšajo, ko se virus razširi v pljuča, in se kažejo kot suh dražeč kašelj, težko dihanje, sopenje ali piskajoče dihanje, hitro dihanje, tudi pomodrevanje ali daljši dihalni premori. Z respiratornim sincicijskim virusom se v prvem letu življenja okužita dve tretjini dojenčkov, do dopolnjenega drugega leta pa se z njim okuži skoraj vsak otrok. Pri večini zdravih otrok in odraslih oseb povzroči le prehlad in ne pušča posledic. Resno zbolijo predvsem otroci iz ogroženih skupin – med najbolj ogrožene skupine za težak potek okužbe spadajo predvsem dojenčki do tretjega meseca starosti, prezgodaj rojeni otroci (bolj zgodaj so rojeni, bolj so ogroženi), otroci s kronično boleznijo pljuč (bronhopolmunalno displazijo) in otroci s prirojeno srčno napako. Pogosteje zbolijo tudi otroci mladih mater, otroci, ki živijo v prenatrpanih stanovanjih, v okolju z onesnaženim zrakom (kajenje, izpušni plini), in otroci, ki niso dojeni. Za najbolj ogrožene skupine otrok, kot so denimo nedonošenčki, je v Sloveniji na voljo tudi zaščita z zdravilom. Zdravljenje okužb z RSV je podporno, kar pomeni, da je treba obolelemu zagotoviti počitek, dovolj tekočine in zdravila za širjenje dihalnih poti. Pri majhnih otrocih je RSV najpogostejši virusni povzročitelj bronhiolitisa (vnetje malih dihalnih poti) in pljučnice (vnetje drobnih pljučnih mešičkov). RSV povzroča od 50 do 90 odstotkov vseh primerov bronhiolitisa in od 10 do 30 odstotkov bronhitisa pri otrocih. Najhujše okužbe zahtevajo zdravljenje v bolnišnici ali celo sprejem v intenzivno enoto. Z ustreznimi preventivnimi ukrepi pa lahko vsi zmanjšamo možnosti respiratornih okužb in preprečujemo širjenje respiratornih virusov.

Kako se zaščitimo pred okužbami

Obolele osebe bi se morale izogibati stikom z zdravimi ljudmi in izvajati higienske ukrepe, kot so redno umivanje rok s toplo vodo in milom ter pravilna higiena kašlja. Okužb z respiratornimi virusi ne smemo jemati zlahka – bolna oseba naj ostane doma in se pozdravi, saj se bodo s tem zmanjšale možnosti zapletov bolezni pri bolniku in širjenje okužbe v vrtcu, šoli, na delovnem mestu in v družini, opozarjajo strokovnjaki.

V času sezone okužb dihal naj se ljudje čim manj zadržujejo v prostorih, kjer je veliko ljudi, kot so nakupovalni centri. Večkrat na dan je treba prezračiti bivalne prostore in redno čistiti z virusi onesnažene površine, kot so kljuke ali stikala. Starši naj poskrbijo, da se otroci čim več gibajo na svežem zraku, če imajo novorojenčka, pa je priporočljivo, da v sezoni okužb dihal sorojenec ne obiskuje vrtca. Hkrati strokovnjaki odsvetujejo obiske družin z dojenčki, mlajšimi od dveh mesecev starosti. lo