Letošnja turneja je izmeno stresna za tekmovalce in trenerje. Ob rekordno visokih temperaturah je največja težava veter, zato je bila v Innsbrucku edina pravilna odločitev, da so finalno serijo, ki je bila na robu regularnosti, prekinili in najboljšim omogočili enakovredna izhodišča, da se za lovoriko udarijo v športnem boju v Bischofshofnu. Če bi s tekmo izsiljevali do konca, bi lahko zgodilo, da bi bil kdo izmed najboljših žrtev vetra v hrbet, kot je bil Morgenstern v prvem nastopu, v katerem je resnično pokazal svoje mojstrstvo. Razlika med razmerami, ki jih je imel Švicar Ammann z vzgonskim vetrom, in Morgensternom s pobočnikom, je bila skoraj dva metra na sekundo. »To je tako, kot če bi moral Vettel voziti bolid formule ena z 200 konjskimi močmi manj,« je na vodstvo tekmovanja bentil Morgenstern, ko je le na račun znanja in izkušenj izvlekel osmo mesto. Nobena vetrna izravnana namreč ne more nadomestiti razlike v občutkih, ki jih imajo skakalci, ko jim piha ljubi veter pod smuči, medtem ko tistega v hrbet sovražijo.
Močan Morgensternov argument je bil, da bi vodstvo tekmovanja lahko poskrbelo za enake pogoje, saj so najboljši trije skakali drug za drugim. Argument profesionalcev iz Mednarodne smučarske zveze (Fis) je, da je zeleno luč za nastop dobil znotraj dogovorjenega koridorja, predvsem pa takrat, ko je bilo varno. Ker je v svetovnem pokalu 33 tekem, se vsa smola in sreča na koncu izravnata in vsak je uvrščen tja, kamor spada po sposobnostih. Težave je le v tem, da je novoletna turneja prestižno tekmovanje, eden izmed vrhuncev sezone, ki je ob boku olimpijskim igram ali svetovnemu prvenstvu.