»Veliko priložnost vidimo v gospodarjenju z lesom. To, kar se z njim dogaja, je zelo skrb zbujajoče. Namesto izdelkov ali polizdelkov čez mejo vozimo le hlodovino, kar je do neke mere primerljivo s prodajo rudnikov bakra v afriških državah. Les je tudi kot energent pri nas slabo izkoriščen in v tej smeri nameravamo v naši zadrugi v prihodnjih letih storiti določene korake,« pove Florjančič.
Tesno povezani z okoliškimi kmetijami
Na področju svežega mesa živino odkupujejo izključno od kmetov po Posavju in na Dolenjskem, kar pomeni, da gre za meso zajamčenega domačega porekla.
Prekajene mesnine izdelujejo na tradicionalen način babic in dedkov, ko posežejo le po soli, česnu, popru in dimu. Pri pridelavi mesnin posebno skrb posvečajo tudi zdravstveno občutljivejšim skupinam, kot so otroci in starostniki.
»Kljub temu nastanejo težave, ko se prijavimo na razpise za dobavo živil šolam in domovom upokojencev, kjer v razpisih dajejo prednost najcenejšemu in ne primerno kakovostnemu dobavitelju. To, da je glavni kriterij cena za primarno proizvodnjo, dolgoročno gotovo ni dobro. Razumem, da želijo najceneje priti do prehrambnih artiklov, vendar se pri tem ne sme zanemarjati kakovost in kroženje v lokalnem prostoru, saj v nasprotnem primeru to lahko vpliva na zmanjševanje števila delovnih mest. Za najšibkejše kategorije je še toliko pomembnejše, da dobijo kakovostno hrano. Ljudem mora biti pravica do zdrave hrane zagotovljena,« opozarja naš sogovornik in doda, da v zadrugi zelo natančno vodijo sledljivost izdelkov, in da z zadružniki in kooperanti tkejo odnos, ki ne temelji zgolj na odkupu in nadzoru gojenja živine, temveč tudi na svetovanju in drugih oblikah prenašanja znanja.
Dobrodošli tudi veliki trgovci
Ob sodelovanju z velikimi trgovci v posavskem prostoru premorejo še lastno mrežo trgovin. Poleg živilskih prodajaln tudi tako imenovane kmetijsko-oskrbovalne centre, po katerih kot nekakšen hišni trgovec svoje partnerje oskrbujejo z vsem, kar na kmetijah potrebujejo, širijo tudi mrežo lastnih mesnic.
»Vpliv velikih trgovcev, ki jih potrebujemo in po njih želimo tržiti našo blagovno znamko, se seveda pozna, zlasti v naših živilskih prodajalnah, toda v zadnjem času že beležimo vračanje kupcev. Pri poslovanju z velikimi trgovskimi hišami se srečujemo tudi z dosti daljšimi plačilnimi roki od tistih, ki veljajo med nami in našimi zadružniki, kar nas precej bremeni. Zaradi tega pozdravljamo predlog ministrstva o skrajšanju rokov plačila za sveži program,« še pove Florjančič in v svojih razmišljanjih seže kakšen korak naprej od običajnega življenja naših zadrug. »Prepričan sem, da bi imelo dobre učinke tudi povezovanje oziroma združevanje med zadrugami. Da je to res, so že pokazale nekatere povezave zadrug v tujini. Zares upam, da se bomo tudi pri nas v tem smislu kmalu premaknili.« es