Hitro je hitro prehitro. Nekoliko obrabljen slogan, ki opozarja vse udeležence v prometu, da je hitrost nevarna, skriva v sebi še eno sporočilo. Da se tudi kazenskih točk lahko hitro nabere veliko preveč. Ali, kot bi rekli, da se jih nabere hitreje, kot nabere berač uši. Čeprav ljudje seveda ne maramo sankcij, kaznovanja, avtoritete in še česa, je včasih to enostavno potrebno. Za tistih nekaj, ki pri sebi nimajo razčiščeno, kaj je prav in kaj ne, dejansko potem trpimo kar vsi. In država, mesto ali kateri drugi organ to deloma izrablja in pod krinko neke varnosti občasno prestrogo prazni žepe svojih državljanov, tudi s kazenskimi točkami.

Te so se pri nas prvič pojavile leta 1998 in vse do 1. januarja 2005 so bili za izrekanje teh kazni odgovorni sodniki za prekrške. Po tem datumu je izrekanje prešlo tudi v pristojnost policije, ki je izrekala kazni do petih kazenskih točk, o višjih kaznih je še vedno odločal sodnik okrajnega sodišča. Maja 2006 pa so predvideli, da policisti skupaj s plačilnim nalogom na kraju prekrška lahko izrečejo tudi kazen s celotnim naborom točk. Le v primeru, da je bil storjen tak prekršek, pri katerem bi prenehala veljavnost vozniškega dovoljenja, zadevo prevzame pristojno sodišče.

Izločanje najnevarnejših iz prometa

»Kazenske točke v cestnem prometu so stranska sankcija opominjevalne narave le za najhujše prekrške zoper varnost javnega prometa. A ta opominjevalna narava velja le, dokler njihovo število ne doseže števila, pri katerem se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja,« o namenu kazenskih točk pravijo na direktoratu za zakonodajo s področja pravosodja ministrstva za pravosodje. »Po naši oceni lahko rečemo le, da je sistem kazenskih točk v redu, saj omogoča izločanje najnevarnejših voznikov iz prometa. Seveda pa se ob tem ni mogoče izogniti brezobzirnosti tistih, ki vozijo tudi brez veljavnega vozniškega dovoljenja.«

Vsak voznik ima namreč v svojem bonusu 18 točk. Zakon predvideva, da vozniku, ki v času treh let doseže ali preseže 18 kazenskih točk, preneha veljati vozniško dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel dovoljenje, v določenih primerih pa je z zakonom določeno, da se posameznim voznikom izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja tudi pri večjem ali manjšem številu kazenskih točk. Za ponovno pridobitev vozniškega dovoljenja se mora grešnik kar pošteno potruditi, saj mora ponovno opraviti vozniški izpit. Če voznik prvič ostane brez vozniškega dovoljenja, lahko izpit ponovno opravlja po šestih mesecih, če so mu ga odvzeli drugič, po enem letu, če je ostal brez izpita večkrat, pa šele po dveh letih.

Izbris skrajšan s treh na dve leti

Matjaž Mozetič, strokovni vodja avtošole B&B iz Kranja, pravi, da sicer povratnike obravnavajo enako kot vse druge kandidate in o tem ne vodijo posebne statistike: »Da je nekdo povratnik, vemo le, če nam to sam pove, česar pa ni dolžan. Lahko pa povem, da jih pri nas ni veliko. Glede na izjave kandidatov sta poglavitna vzroka za sankcijo prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja vožnja pod vplivom alkohola in prekoračitev omejitev hitrosti.« Tudi pri uspešnosti ti kandidati ne izstopajo. Večina je uspešna v prvem poizkusu, nekateri pa imajo tudi težave.

Evidenco kazenskih točk predpisuje 207. člen zakona o cestnem prometu in se vodi pri ministrstvu za pravosodje. Ministrstvo tudi obvesti pristojno sodišče, ko je storilec prekrška dosegel število kritičnih 18 kazenskih točk in se je s tem za določen čas uvrstil med pešce. Točke se potem izbrišejo iz centralne evidence po preteku dveh let – ta sprememba je začela veljati marca 2013 in je zamenjala triletno obdobje od pravnomočnosti odločbe, s katero so bile izrečene. Voznik lahko zaprosi za vpogled v evidenco, pisno prošnjo pa naslovi na ministrstvo za pravosodje. Obrazec je objavljen na spletni strani ministrstva.

Mozetič kot strokovni vodja avtošole pa se seveda srečuje z različnimi primeri na tem področju: »Šolam vožnje se zadnje čase pripisuje veliko več pristojnosti, kot jih v resnici imamo. Tako se zdaj kar pričakuje, da bodo šole opravljale naloge in dolžnosti državnih inštitucij. Šola vožnje usposablja in vzgaja bodoče voznike. Moje osebno mnenje o sistemu sankcioniranja pa je, da je ta sistem dober, a v določenih primerih, ko ne gre za ogrožanje sebe in drugih prometnih udeležencev, prestrog. Vprašati bi se morali tudi, zakaj kršimo prometne predpise. Ali je morda kaj narobe s prometno signalizacijo, so morda omejitve hitrosti na določenih odsekih neživljenjske in pretirane? Ali je nadzor nad upoštevanjem prometnih predpisov usmerjen pravilno?«

Večina jih pride na tečaj, ker morajo priti

Štiri točke je s posebnim tečajem varne vožnje Točke mogoče, poleg že omenjenega dvoletnega brisanja, brisati in s tem znižati njihovo število. Program za izbris kazenskih točk je namenjen vsem, ki so dosegli štiri in niso presegli 17 kazenskih točk. Tečaja se je mogoče udeležiti tudi na lastno željo, a le enkrat v obdobju treh let, s potrdilom o opravljenem dodatnem usposabljanju za varno vožnjo pa vam sodišče iz evidence izbriše štiri kazenske točke. Program je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela, teoretični del poteka v obliki predavanj in obsega 12 šolskih ur, na dan največ 180 minut teorije, zato skupaj traja tri dni. Praktični del pa se izvede v obliki treninga varne vožnje, ki obsega šest šolskih ur. Na poligonu Raceland pri Krškem, kjer je mogoče ta tečaj tudi opravljati, vas bo to stalo 249 evrov. Pri AMZS, ki ima v lasti poligon varne vožnje Vransko, pa dodajajo, da »če je bila katera izmed kazenskih točk pridobljena z vožnjo pod vplivom alkohola, prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi, je udeležba na programu mogoča le po napotilu ministrstva za pravosodje, sodišča ali zdravnika medicine dela, prometa in športa na podlagi ugotovitev kontrolnega zdravstvenega pregleda«. Pri njih ta tečaj stane 250 evrov. Inštruktor varne vožnje Brane Legan dodaja, da je obiskanost teh tečajev bolj ali manj konstantna, v povprečju imajo po dve skupini tečajnikov na teden, kar zanj niti ni presenečenje: »Veliko naredi policija, ki seveda take problematične voznike odkriva, a vseeno opažamo tudi, da je manj tistih, ki pridejo na tečaj prostovoljno, in veliko več tistih ki enostavno morajo priti, ko jim že gori pod nogami.« A kljub vsemu temu so tečajniki, tako pravi Legan, sprva zelo zadržani v smislu, da je to za njih nekaj dobrega, in menijo, da gre za neke vrste prisilo, a s časom, ko začnejo spoznavati, da vsega vendarle ne vedo in znajo, spreminjajo gledanje na varnost. »Že po prvem dnevu začenjajo drugače razumevati varnost na cesti in ogrožanje, zato so ti tečaji po mojem mnenju dobri in dosegajo svoj namen. A vseeno je večina neomajno prepričana, da obvladujejo avtomobil v celoti, a so potem presenečeni, ko se preskusijo na poligonu. In dlje ko traja tečaj, bolj so tečajniki voljni sprejemati nova znanja.«