Dokler se ni Boštjan Bandelj, direktor in lastnik podjetja Belektron, ki se ukvarja s trgovanjem z emisijskimi kuponi, znašel na Managerjevi lestvici najbogatejših Slovencev, se mnogim še sanjalo ni, kako donosno je lahko poslovanje na trgu emisijskih kuponov oziroma dovolilnic. V poslu, kjer dominirajo velike investicijske banke in energetske družbe, je Belektron našel svoje mesto in lani ustvaril 79,4 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje ter dobre štiri milijone evrov čistega dobička.
Evropska komisija vsako leto določi kvote emisij toplogrednih plinov, s čimer želi postopno zmanjšati onesnaževanje zraka. Letos je v obtoku 2,08 milijarde emisijskih kuponov, naslednje leto jih bo za 1,74 odstotka manj in tako vsako leto naprej. Vse družbe, ki proizvajajo toplogredne pline, dobijo vsako leto določeno količino emisijskih kuponov. Če družba proizvede več izpustov, kot ima kuponov, jih mora kupiti na trgu, kjer jih skušajo odprodati tiste družbe, ki manj onesnažujejo. Eden od posrednikov med družbami, ki želijo bodisi kupiti bodisi prodati emisijske kupone, je Belektron.
Emisijski kuponi za letalske družbe predmet žolčnih debat
Kako bo Belektron posloval letos, nam Bandelj sicer ni razkril, za leto 2014 pa je izrazil upanje, da bo podjetju uspelo ostati konkurenčno na zahtevnem mednarodnem trgu, ki se vseskozi spreminja. Novost z začetka leta 2012, ko je bil v Evropi vzpostavljen nov trg emisijskih dovolilnic za letalski promet, je Belektron dobro izkoristil, saj je sklenil sploh prvo kupčijo na tem trgu. Na londonski borzi ICE je sklenil terminski posel v vrednosti 9400 evrov za tisoč ton emisij ogljikovega dioksida. Danes so med njegovimi strankami letalske družbe iz neposredne okolice in tudi drugih delov sveta.
Čeprav ima letalski trg velik potencial, saj so letalske družbe odgovorne za 2,1 odstotka svetovnih emisij ogljikovega dioksida in za skoraj pet odstotkov emisij toplogrednih plinov, predstavlja trgovanje z emisijskimi dovolilnicami za letalske družbe (EUAA) le majhen segment celotnega prometa Belektrona. »Trg emisijskih kuponov za letalske družbe je še vedno v povojih in močno podvržen političnim odločitvam, ki jih krojijo tako evropska komisija kot reakcije globalne politike na njene odločitve,« je dejal Bandelj in pojasnil, da so morale letalske družbe leta 2012 z dovolilnicami pokrivati le emisije, nastale med leti, ki so se začeli in končali znotraj EU.
Ravno v tem času potekajo pogajanja o novem zakonu o letalskih emisijskih dovolilnicah, po katerem bi morala vsa letala, ki vzletajo ali pristajajo v EU, plačati za vse izpuste toplogrednih plinov. Ameriške in kitajske letalske družbe predlogu ostro nasprotujejo, medtem ko so mu nizkocenovni prevozniki naklonjeni, saj opravljajo večino letov znotraj EU in morajo zato že zdaj kupovati emisijske dovolilnice. Ryanair jih je moral denimo lani kupiti približno en milijon. »Kako bo v prihodnje, trenutno še ni popolnoma jasno,« je dejal Bandelj, ki priznava, da bi ostrejša pravila zagotovo pomenila večji trg in večje število potencialnih strank.
Odpiranje trgov na Daljnem vzhodu
Belektronu dela v prihodnje zagotovo ne bo zmanjkalo, vsako leto se seznam podjetij, ki morajo kupovati emisijske kupone, namreč veča. Lani jih je bilo na njem že več kot 13.000. Poleg tega so strokovnjaki v študiji pod okriljem raziskovalnega instituta Bjerknes Centre for Climate Research, ki bo objavljena v publikaciji Earth System Science Data Discussions, ocenili, da bo človeštvo do konca letošnjega leta v ozračje spustilo že 36 milijard metričnih ton ogljikovega dioksida, kar je nov rekord. To predstavlja 2,1 odstotka več kot lani in kar 61 odstotkov več kot leta 1990. Po količini izpustov je EU sicer na tretjem mestu, takoj za ZDA, medtem ko je na prvem mestu trdno zasidrana Kitajska.
Kljub temu glavnino globalnega trgovanja z emisijskimi kuponi še vedno predstavlja evropski trg, čeprav se po besedah Bandlja v zadnjem obdobju za trgovalne sheme odločajo tudi druge države, kot sta na primer ameriška zvezna država Kalifornija in Kitajska. Slednja je iz mesta Šenzen razširila shemo trgovanja z emisijskimi kuponi tudi v Šanghaj, ki mu bo sledil še Peking. Ali predstavlja Kitajska trg prihodnosti trgovanja z emisijskimi kuponi, pa je po mnenju Bandlja še prezgodaj oceniti. Belektron ima trenutno poslovne partnerje v enaintridesetih državah, od tega v devetih izven EU.