Letos bo stoletnica leta, v katerem je film izgubil svojo nedolžnost. »Leta 1914 je bil namreč novi medij, lahko tudi že nova umetnost, prvič rekrutiran za namene manipulacij s patriotskimi in nacionalističnimi občutki množic, ki so se soočale s šokantnimi, nečloveškimi podobami nove, industrializirane oblike vojne.« Leta 1914 je D. W. Griffith začel snemati rasistični ep Rojstvo naroda, istega leta je začel snemati filme tudi Charlie Chaplin, ki je na platnu utelesil univerzalno podobo revščine in neuklonljivega človeškega duha. S tem je film pokazal, da je po svoji naravi demokratična in ljudska kultura, »narejen iz vsakdanjih, trivialnih, vulgarnih in bežnih sestavin sodobnega življenja, ki so v pravilno odmerjenih kombinacijah zmožne odpraviti simbolne in materialne hierarhije buržoaznega sveta pa tudi hierarhije med ustvarjalci in gledalci, ki se odslej srečujejo pod praporom nadnacionalne skupnosti filmskega intelekta in afekta«.

Kot uvod v retrospektivo bodo nocoj predvajali film Bilo je nekoč v Ameriki (Once Upon a Time in America, 1984), s katerim je Sergio Leone ustvaril klasična dramo »o vzponu in padcu pouličnega gangsterja ter vrednotah nekega časa in vzgoje, ki jih povozijo pravila prostega trga«. nr