Svetovni znanstveni dosežki
Reviji Nature in Science, ki se v svetovnem merilu uvrščata med najbolj prestižne znanstvene revije – zagotovo pa sta tudi najbolj popularni – sta minulo leto zaključili vsaka s svojim seznamom »Naj 10«. Tako so uredniki izpostavili znanstvene dosežke, ki bodo po njihovem mnenju imeli veljavo tudi v prihodnosti.
Pri reviji Science so na prvo mesto postavili zdravljenje raka z imunoterapijo. Gre za metodo, pri kateri se zdravniki bolj kot z rakavimi tumorji ukvarjajo z imunskim sistemom. Kako natančno potekajo pri tem procesi v telesu, znanosti še ni uspelo dognati, dejstvo pa je, da so rezultati dobri. Ženska, ki je imela v pljučih tumor, velik kot grenivka, je po trinajstih letih živa in zdrava; šestletni deček, ki je skoraj umrl zaradi levkemije, danes obiskuje tretji razred in si je že precej opomogel; moški z metastazami na ledvicah je okreval, potem ko so zdravljenje že opustili, so našteli v reviji Science.
Predstavili so tudi prve rezultate raziskav na 1800 pacientih, ki sta pokazali, da zdravljenje z zdravilom ipilimumab (njegovo tržno ime je yervoy, v uporabi pa je šele od leta 2011) pri 10 do 30 odstotkih bolnikov z različnimi vrstami raka prinaša uspehe oziroma zmanjšuje velikost tumorjev. Raziskave na tem področju sicer potekajo že več kot trideset let, lanski rezultati – ki so resda šele preliminarni – pa zdravnikom vlivajo veliko upanja. Po dostopnih uradnih podatkih vsako leto zaradi raka umre 7,6 milijona ljudi, skoraj enaindvajset tisoč na dan.
Na odkritja preteklih let se je naslonil tudi komaj 32-letni biolog, nevroznanstvenik Feng Šang z znamenitega MIT (Massachusetts Institute of Technology, ZDA). V letu 2013 je s sodelavci natančno analiziral, kako se določene bakterije s spreminjanjem genskega koda branijo pred virusi. Ta mehanizem namerava Šang prenesti v medicino – zanima ga zdravljenje psihiatričnih bolezni, kot je shizofrenija. Prepričan je, da bi bilo ozdravitev mogoče doseči s »popravljanjem« genskega materiala v človeškem tkivu. Pri reviji Nature so ga zato razglasili za junaka leta.
Raziskave tovrstnih genskih mehanizmov so sicer v zadnjih letih »modne«, Šang pa pravi, da je bil pred drugimi skupinami znanstvenikov v prednosti, ker je začel na tem področju raziskovati že pred leti, ko ni zanimalo še nikogar. Lani je odprl podjetje, ki je pri različnih investitorjih zbralo za 43 milijonov dolarjev (31 milijonov evrov) zagonskih sredstev. Področje, s katerim se ukvarja Šang, so izpostavili tudi pri reviji Science. »Leta 2013 se je več kot ducat raziskovalnih skupin lotilo raziskovanja določenih genov pri miših, podganah, bakterijah, ribah, vinskih mušicah, rastlinah in človeških celicah,« so zapisali. »Tlakovali so pot do razumevanja delovanja teh genov, s čimer se odpirajo možnosti njihovega spreminjanja za izboljšanje človekovega zdravja.«
Na medicinskem področju je bil pomemben tudi dosežek ameriške virologinje Deborah Persaud. Marca 2013 je oznanila, da je dojenček, ki se je v Misisipiju rodil okužen z virusom HIV, najverjetneje ozdravljen. Zdravila ga sicer ni sama, temveč lokalna pediatrinja, ki je dojenčku, ki se je rodil okuženi materi, takoj po rojstvu predpisala visok odmerek protivirusnih zdravil. Mater je z otrokom napotila domov in ji naročila, naj mu še naprej daje zdravila. Po petih mesecih, ob naslednjem obisku otroka v bolnišnici, se je izkazalo, da mati dojenčku zdravil sploh ni dajala, a je bil test na HIV kljub temu negativen. Da bi se prepričala, da je rezultat pravilen, je povabila Deborah Persaud in njeno kolegico Katherine Luzuriaga in skupaj so opravile dodatne teste. Pri tem so morale biti zelo previdne, saj je bilo v preteklosti objavljenih že več kot štirideset takšnih »uspehov«, ki so se kasneje izkazali za lažne. Do danes v njihovi metodi, ki so jo objavile v znanstvenem članku, še nihče ni našel nobene pomanjkljivosti. Po objavi članka je revija Time trojico uvrstila med sto najvplivnejših ljudi na svetu.
Večina lanskih izjemnih znanstvenih dosežkov, ki so jih izpostavili pri obeh revijah, prinaša upanje, da si bo človek podaljšal življenje. Tako je različnim znanstvenim skupinam uspelo iz matičnih celic, ki imajo lastnost, da lahko iz njih zrastejo različna tkiva, uspelo v laboratorijih razviti miniaturne človeške organe – jetra, ledvice in celo čisto majhne možgane, kakršne najdemo pri zarodkih v zgodnjih fazah razvoja. Avstrijska znanstvena ekipa je bila še bolj presenečena, ko se je po nekaj tednih na možganih začelo razvijati tudi tkivo, iz katerega kasneje nastanejo oči.
S skrivnostmi delovanja človeškega telesa se v znanosti lahko primerjajo le skrivnosti vesolja. Lani je skupina več kot šestdesetih astronomov prvič potrdila, kar je astronomija domnevala že desetletja: da protoni in atomska jedra, ki iz vesolja pridrvijo v zemljino atmosfero, izvirajo iz supernov, zvezd, ki eksplodirajo. Nekatere teh eksplozij so opazovali že v preteklosti, denimo leta 1054, ko je iz ene od njih nastala še danes vidna Rakova meglica. Astronomi so vir žarkov potrdili z Nasinim teleskopom Fermi, nameščenim na satelitu, ki kroži okoli Zemlje. Osnovni delci v eksploziji supernove dosežejo energijo oziroma hitrost, mnogo večjo od hitrosti, ki jih dosežejo delci v najmočnejših pospeševalnikih delcev na svetu. Zato je eden od načinov proučevanja lastnosti narave tudi »lovljenje« kozmičnih žarkov z detektorji, nameščenimi pod zemljo ali v puščavah, kjer ni čutiti drugih vplivov iz okolja.
Pri reviji Nature so se sicer ozrli tudi v leto, ki je pred nami, in napovedali, koga med znanstveniki je treba »opazovati«. Med drugimi so izpostavili medicinskega strokovnjaka Masaja Takašija, ki za letošnje leto napoveduje zdravljenje slepote s pomočjo matičnih celic, ter Kopilila Radakrišnana, predsednika indijske organizacije za raziskovanje vesolja ISRO, ki je za september napovedal pristanek indijske misije na Marsu. Posebno nalogo pa pripisujejo tudi klimatologu Chrisu Fieldu iz medvladnega foruma za podnebne spremembe IPCC, dobitnika Nobelove nagrade, katerega članica je tudi slovenska klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. V letošnjem poročilu IPCC naj bi Field »popravil napake iz prejšnjega poročila, ki so spodkopale njegovo verodostojnost«.
Slovenska znanost na vrhu
Med lanskimi slovenskimi znanstvenimi uspehi je bila najbolj odmevna decembrska objava članka v reviji Nature, v katerem so štirje fiziki in kemiki z Instituta Jožef Stefan in Univerze v Ljubljani kot prvi na svetu opisali »odkritje feromagnetizma v suspenziji magnetnih nanoploščic v tekočem kristalu«. Z dosežkom na svetovni ravni so Alenka Mertelj, Darja Lisjak, Martin Čopič in Miha Drofenik odprli možnosti za drugačno rabo tekočih kristalov v optičnih napravah. Pred koncem leta jih je zato sprejel tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je dejal, da bi bilo treba »bolj popularizirati znanstvene dosežke«.
Enako je govoril tudi ob obisku slavnega arheologa Ivana Šprajca, ki je lani spomladi v mehiškem tropskem gozdu odkrival ruševine izgubljenega majevskega mesta. O odkritju so poročali vsi večji svetovni mediji, saj do takšnega odkritja pride komaj vsakih nekaj let. Glede na velikost mesta, ki so ga poimenovali Chactun, Rdeča skala, Šprajc sklepa, da je šlo za pomembno politično in gospodarsko središče majevske civilizacije. »Odkrili smo templje, palače z rezidenčnimi oziroma upravnimi funkcijami, trge, igrišča za igre z žogo ter mnoge reliefno obdelane spomenike,« je povedal po vrnitvi v Slovenijo. Arheolog trenutno zbira denar za nadaljnja izkopavanja.
V Dnevniku smo leta 2013 poročali še o dveh pomembnih znanstvenih objavah. Dvaindvajsetletna astrofizičarka, Ljubljančanka Rea Kolbl, je v okviru raziskovalne skupine iz Kalifornije odkrila planeta, na katerih bi lahko obstajalo življenje. Planeta krožita okoli zvezde Kepler-62, ki leži v 1200 svetlobnih let oddaljenem ozvezdju Liri. »Zelo sta podobna Zemlji!« je Kolblova povedala za Dnevnik. »Zlasti prvi planet je primeren, saj je samo štirideset odstotkov večji od Zemlje in leži na oddaljenosti od zvezde, ki dopušča možnost obstoja vode v tekočem stanju. Za življenje je tekoča voda res pomemben pogoj,« je razložila. Naloga mlade znanstvenice, ki študira astrofiziko pri svetovni avtoriteti astronomije Geoffreyju Marcyju, je bila ugotoviti, ali se za zvezdo Kepler-62 ne skriva morda še ena zvezda, zaradi česar bi lahko bile meritve planetov napačne. Pod znanstveni članek v reviji Science, ki ga je skupaj pisalo petinšestdeset raziskovalcev, se je poleg Kolblove podpisal tudi ljubljanski fizik Andrej Prša.
Vesolje pa je s kolegoma, profesorico astronomije Andrejo Gomboc in mladim raziskovalcem Juretom Japljem z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko, proučeval tudi astrofizik Drejc Kopač. Sodelovali so v analiziranju nenadnega izbruha žarkov gama v ozvezdju Malega medveda. Sevanje je najverjetneje nastalo ob nastanku črne luknje. Slovenski del mednarodne ekipe s sedežem v Liverpoolu je za teleskop Liverpool, ki stoji na enem od vrhov kanarskega otoka La Palma, izdelal poseben merilni instrument RINGO2, s katerim merijo polarizacijo vidne svetlobe. Meritev izbruha žarkov gama, ki jo je opravil teleskop, je po mnenju astronomov ena najpomembnejših, kar jih je bilo izvedenih v štiridesetih letih, odkar te izbruhe opazujejo. Pomembno je bilo predvsem, da se je teleskop v pravo smer na nebu usmeril že štiri minute po začetku izbruha, kar je najzgodnejša meritev tega sevanja doslej. Članek o njihovih meritvah je izšel v reviji Nature.
Nobelova nagrada tudi za »naše«
Častno mesto med domačimi in tujimi znanstvenimi dosežki lanskega leta pa zaseda Nobelova nagrada za fiziko za odkritje zadnjega manjkajočega delca v standardnem modelu vesolja, Higgsovega bozona, ki snovi podeljuje maso. Pri odkrivanju Higgsovega delca v znanstvenoraziskovalnem središču Cern v Ženevi so zadnjih dvajset let sodelovali tudi fiziki z Instituta Jožef Stefan pod vodstvom profesorja Marka Mikuža. Zato je »delček« Nobelove nagrade tudi njihov.
Prevara leta (z lasuljo in brki)
Prav poseben »znanstveni dosežek« pa je lani uspel srbskima raziskovalcema Draganu Đuriću in Borisu Delibašiću ter doktorskemu študentu Stevici Radišiću s fakultete za organizacijske vede v Beogradu. Da bi razkrinkali puhlost in nesmiselnost hiperprodukcije znanstvenih objav, so pisali romunski znanstveni reviji Metalurgia International, v kateri objavlja kopica znanstvenikov, ki se pehajo za citati in točkami. Poslali so jim v slabi angleščini napisan »znanstveni« članek z umetelnim naslovom Evaluacija transformativne hermenevtične hevristike za procesiranje naključnih podatkov. V njem so med drugim citirali »pravkar objavljene članke« že davno umrlih znanstvenikov, denimo Maxa Webra, kakor tudi ameriškega pornografskega igralca Rona Jeremyja, pevca Michaela Jacksona in Disneyjevega junaka Pepeta iz Mikijevega Zabavnika. Med viri so navedli tudi »somalsko konferenco za potencialno teorijo in pragmatično praktičnost«. V svoj matematični analitični model, ki ga na več mestih zelo subjektivno kujejo v zvezde, so vstavljali »spremenljivke« iz informatike, računalništva, finančnih programov Evropske unije, izobraževanja žensk ter religije. Na koncu so seveda tudi interpretirali »rezultate«, na kar dveh mestih v tekstu pa so s krepkim tiskom zapisali: »Napaka! Vira ni mogoče najti!«. Reviji so za objavo poslali tudi svoje fotografije – z lasuljo in lažnimi brki. Metalurgia International je izdelek objavila v celoti, brez enega samega popravka. Zadnje dostopne informacije kažejo, da je po objavi članka revija, ki je že prej veljala za prevarantsko, a so objave v njej vendarle prinašale visoke znanstvene točke, prenehala izhajati. Kopije članka, katerega namen je bil opozoriti na to, kako nizki so standardi v znanosti, pa so še vedno dostopne na svetovnem spletu.
