Še posebej lokalne volitve so za stranko odločilne. Krščansko-socialna unija (CSU) je sicer na lanskih deželnih volitvah zopet zmagala z absolutno večino, toda župani mnogih bavarskih mest so strankarsko drugih barv, celo bavarsko prestolnico München že dobrih dvajset let vodi socialdemokrat. Stranka se zato zaveda, da mora na volitvah ponuditi nekaj, kar bo nagovorilo lokalne skupnosti in njihovo prebivalstvo. Strah pred domnevnim navalom Romunov in Bolgarov, ki naj bi ob koncu prehodnega obdobja in s popolnim odprtjem trga delovne sile pridrli v Nemčijo zato, da bi izželi socialno državo, jim v tem pogledu pride še kako prav.

Odvratno in nekrščansko

Naslov osrednjega programskega dokumenta tokratne klavzure obljublja, da se bo stranka zavzemala za omejevanje socialnega turizma oziroma migracij iz revščine v nemške občine, strategi stranke pa so si v njegovo podkrepitev izmislili še dovolj zašpičen slogan: Kdor goljufa, ta leti. Z njim so pravzaprav vse migrante iz Romunije in Bolgarije osumili zlorabe socialnih pomoči, so se razburili kritiki, komentatorji v nemških časopisih pa so zapisali, da stranka ravna preračunljivo, a zato še toliko bolj odvratno in nekrščansko. Pri čemer predlagani ukrepi v programskem dokumentu – gre za omejevanje socialnih pomoči in strožje kaznovanje njihove zlorabe – sami po sebi niso sporni. Toda signal, ki ga stranka s tem, ko je to občutljivo vprašanje izbrala za eno od osrednjih tem predvolilnega boja, pošilja v javnost, jo postavlja ob bok desnim populistom, ki so v prebivalstvu tleče predsodke, skrbi in strah vedno znali izrabiti v svojo korist. Kako prozorno je takšno početje, kaže že to, da je predlagani ukrep, da priseljenci prve tri mesece bivanja v državi ne bi bili upravičeni do socialnih pomoči, že tako in tako del evropske zakonodaje in sedanje prakse.

Čeprav je bila nemška vlada ena od podpisnic pisma, ki je od evropske komisije zahtevalo, naj najde rešitve za tako imenovano priseljevanje iz revščine, pa ravnanje sestrske stranke tako kanclerki Merklovi kot tudi njeni krščanskodemokratski stranki še zdaleč ni povšeči. Tiskovni predstavnik Merklove Steffen Seibert je v ponedeljek v Berlinu povedal, da Merklova prost pretok ljudi v Evropi razume kot enega osrednjih dosežkov Evropske unije.

Nenavadno ostro se je na zahteve CSU odzval tudi bolgarski veleposlanik v Berlinu. Raidi Naidenov je v intervjuju za časopis Die Welt dejal, da kdor izkorišča predsodke in populistično argumentira, škodi evropski ideji kot taki in nam vsem. »Z odprtjem evropskega trga delovne sile ne bo prišlo do nobenega vala bolgarskih priseljencev. Romunija in Bolgarija sta pred vstopom v Evropsko unijo leta 2007 izpolnili vse pogoje za priključitev in sprejeli dolga prehodna obdobja, sedaj morajo za nas veljati enake pravice in dolžnosti kot za vse druge članice Unije,« zahteva Naidenov.

Statistični podatki v resnici ne kažejo na to, da bi priseljenci iz Romunije in Bolgarije nemški socialni sistem izkoriščali bolj kot domače prebivalstvo ali drugi priseljenci, tiskovna predstavnica ministrstva za delo je zato povedala, da se pravila dostopa do socialne pomoči ne bodo spreminjala. Tako bo še naprej veljalo, da priseljenci prve tri mesece ne morejo prejeti socialne pomoči, hkrati je ne prejmejo v času, ko iščejo delo. Šele ko so delo našli, pa jim zaslužek ne zadostuje za preživetje, lahko prejmejo dodatek, oziroma, če delo izgubijo, nadomestilo za brezposelne. Podatki sicer kažejo, da je delež brezposelnih Romunov in Bolgarov nižji od povprečne stopnje brezposelnosti med priseljenci, hkrati pa je tudi nižji delež tistih, ki prejemajo socialno pomoč. Med okoli 6 milijoni prejemnikov socialne pomoči je okoli 18.000 Romunov in nekaj manj kot 20.000 Bolgarov, kar je okoli 10 odstotkov vseh v Nemčiji živečih državljanov Romunije in Bolgarije. Delež prejemnikov socialne pomoči med migranti nasploh je precej višji: 16,2 odstotka priseljencev živi od denarja, ki jim ga za preživetje zagotavlja država. Z ministrstva za delo hkrati poudarjajo, da je večina priseljenih Romunov in Bolgarov dobro izobraženih, kar četrtina jih je akademikov, med njimi je veliko zdravnikov in inženirjev.

Kljub temu nihče ne zanika, da odprtje trga delovne sile za romunske in bolgarske državljane Nemčijo postavlja pred velik izziv. Strokovnjaki predvidevajo, da se bo v naslednjih letih v Nemčijo iz obeh držav priselilo letno najmanj 100.000 pa vse do 180.000 ljudi, ki bodo iskali delo. Nemčija sicer zaradi staranja prebivalstva nujno potrebuje priliv delovne sile, res pa je, da v nekaterih nemških mestih, kot sta denimo Duisburg ali Dortmund, predvsem zaradi nenadzorovanega priseljevanja Romov že pred odprtjem trga delovne sile nastalim razmeram preprosto niso več kos. Nemški tednik Die Zeit je septembrsko reportažo, ki je opisovala razmere v Duisburgu leto zatem, ko se je v eno od stolpnic naselilo več kot tisoč romunskih Romov, opremil z naslovom Le kdo to zdrži.

Mestna oblast izgublja nadzor

Ob pregledu 23 stanovanj je policija v njih našla 256 oseb, od tega 110 otrok, najemniki stanovanj ob koncu meseca pogosto niso bili več isti kot na začetku meseca, le nekaj stanovalcev iz bloka pa je leta 2012 zagrešilo več kot 400 kaznivih dejanj. Že leta 2008 se je v četrt Bruckhausen v Duisburgu naselilo večje število Romov iz Romunije in Bolgarije, kar je med tamkajšnjim prebivalstvom povzročilo obilo ogorčenja, saj so večinoma bivali kar v avtomobilih. Policija jih je kasneje pregnala, Romi pa so se naselili v osrednjem delu mesta (Hochfeld). Sredi leta 2011 je tam živelo okoli 4000 Romov, skupaj z njimi so se začeli tudi problemi: porast ilegalne prostitucije, kriminala, zanemarjenih otrok, kupi smeti, človeški iztrebki v parkih in hrup. Okoliško prebivalstvo se je nanje odzvalo z odporom in skrajni desničarji s hujskanjem proti tujcem. Mestnim oblastem nadzor nad razmerami v mestu počasi uhaja iz rok.

Nova pooblaščenka za integracijo pri nemški vladi Aydan Özoguz je opozorila, da je tem mestom treba pomagati in probleme trezno reševati tam, kjer nastanejo. Toda ker nobena od zahtev Krščansko-socialne unije ne predvideva ničesar novega, kar ne bi že predpisovala evropska zakonodaja, vidi v sedanji diskusiji predvsem zlorabo tega vprašanja za predvolilni boj, ki se bije na hrbtih najšibkejših v družbi; in to zagotovo ni v redu, je poudarila Aydan Özoguz.