»Umetniki morajo biti prepoznani kot profesionalni ustvarjalci, ki so upravičeni do bolniške, dopusta in primerne pokojnine.«
Irena Pivka, samozaposlena v kulturi, o sodobni diskriminaciji.
»Iz nepravilnosti, afer, trenj in prepirov na vsakem koraku je težko delati politično satiro. Upam, da bomo imeli v prihodnje lažje delo.«
Tilen Artač, imitator in glasbenik, o zagatah z navdihom.
»Wagner je problematičen predvsem v psihološkem smislu: zahteva popolno zbranost in vzdržljivost tako pevcev kot orkestrašev, dobre živce in notranji mir.«
Aleksandar Marković, dirigent, o pripravah na opero Leteči Holandec.
»Težava pri naročanju slovenskih del je, da se v primeru, če gledališče naroči neki tekst, samo po sebi razume, da ga bo tudi uprizorilo. Vendar umetniški vodja v tem primeru kupuje mačka v žaklju. Žal nimamo na voljo sredstev, ki bi služila zgolj odkupu teksta, ne pa tudi uprizoritvi.«
Tina Kosi, upravnica in umetniška vodja SLG Celje, o nehvaležnem snovanju repertoarja.
»Kot otrok se najbolj zavedaš prav tistega, kar ti odrasli poskušajo prikriti, in veš tudi, da se moraš obnašati, kot da o tem nič ne veš.«
Suzana Tratnik, pisateljica in prevajalka, o modri mladini.
»Seveda sem imela nekoč željo spremeniti slovenski kulturni DNK, zdaj pa grem raje v gozd strašit veverice.«
Aphra Tesla, pevka in intermedijska umetnica, o odzivni publiki.
»Tudi najbolj enostavnih delov mojih skladb mi nikoli ne uspe zaigrati povsem enako. Vedno dodam še kakšen glas ali kaj odvzamem.«
Felix Lajkó, genialni violinist, o bistvu svoje virtuoznosti.
»Pomanjkanje finančnih sredstev je problem, toda še večji problem je pomanjkanje dialoga v družbi, ki naj bi bila kultivirana.«
Mateja Bučar, sodobna plesalka in koreografinja, o resničnih težavah umetnikov.
»Konceptualna umetnost v družbi prevzema naloge, ki bi jih morala politika, pa jih ta ne izvaja.«
Uršula Cetinski, direktorica Slovenskega mladinskega gledališča, o nesebičnosti.
»Venezuelski knjigarnarji morajo za vsako knjigo, ki jo želijo prodajati, najprej pridobiti dovoljenje vlade. Številne knjige so zavrnjene z argumentom, da ne vsebujejo dovolj revolucionarnega duha.«
Eduardo Sánchez Rugeles, venezuelski pisatelj, o nujnih sestavinah.
»Če ima pivo svojo nacionalno aromo in noto, je logično, da bi moral biti za založbo oziroma knjigotrško mrežo nacionalni interes še toliko večji.«
Branimir Nešović, založnik, o podobnostih med pivovarstvom in knjigotrštvom
»Družbeno vlogo PEN najbolje pokaže dejstvo, da nihče ne loči med PEN in Društvom slovenskih pisateljev.«
Miha Mazzini, pisatelj in scenarist, o žalostni resnici.
»Zakaj naj bi se mladi sploh želeli vključevati v organizacije, ki so notranje razdeljene, inertne, brez vizije, njihovi člani pa zganjajo politične burke in so naphani s prepričanjem, da so sol slovenstva?«
Stanka Hrastelj, pesnica, o pisateljskih društvih in preudarnosti.
»Levičarji pogosto pravijo, da neoliberalizem razkraja družbo ali družbene vezi. To je nesmisel – neoliberalizem pač vzpostavlja nove družbene vezi, na primer vezi tekmovalnosti, pritiskov in izčrpavanja.«
Gorazd Kovačič, sociolog, o povezovalnosti.
»Pristop v ZDA je jasen – imaš pet minut mojega dragocenega časa in to naj bo raje presneto dobra predstava. V Evropi je precej drugače. Ljudje pridejo v gledališče skoraj kot v cerkev, z neko ponižnostjo do dejstva, da so v teatru.«
John Patrick Shanley, ameriški dramatik, scenarist in režiser, o evropski veri v umetnost.
»Živimo v časih, ko si za fizično ljubezen vzamemo vse manj časa. Bolj pomembno je postalo, koliko imaš v glavi, koliko si produktiven, korekten, redoljuben.«
Maruša Geymayer - Oblak, igralka, o šepanju erotičnega življenja.
»Ta dežela naj bi bila razbita na levo in desno sceno, toda mislim, da je to le pesek v oči. Glavna bolezen tega prostora je sindrom kmečke skupnosti, kjer smo vsi enaki, zraven pa je še kakšen župnik, oštir in pa učitelj, če ne misli preveč s svojo glavo.«
Klemen Ramovš, direktor in umetniški vodja festivala Seviqc Brežice, o odvečnih lastnostih.
»Tovrstne zgodbe, povojni poboji, so bile prevečkrat zlorabljene v slabe namene. Ob današnjem stanju sožitja med Italijani in Slovenci morda ni smiselno niti potrebno drezati v te rane. Gotovo imamo danes dosti drugih zgodb, ki so za nas pomembne in zanimive.«
Diana Koloini, umetniška koordinatorka SSG Trst, o programskih odločitvah.
»Na poti se še vedno najbolj obnesejo klasične žepne papirne izdaje, ki ne potrebujejo elektrike, se ne bleščijo v soncu in na letih ne predstavljajo teroristične grožnje.«
Domen Savič, komunikolog, o počitniškem branju.
»Kulturni turisti so običajni ljudje, ki točno vedo, kaj hočejo, in so tudi bolj petični kot drugi turisti, kar pomeni, da precej porabijo tudi za prenočišče in prehranjevanje v restavracijah.«
Darko Brlek, direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana, o sinergijskih učinkih.
»Stavimo na načelo, da se dobro blago samo hvali. Raje imam odlične koncerte kot ogromne plakate.«
Domen Marinčič, umetniški vodja Festivala Radovljica, o pravih načinih promocije.
»Mislim, da morajo otroci brati dobro in tudi kaj slabe literature, da si izostrijo okus. Obojega je dovolj. Samo tisto dobro je po navadi manj glasno, pa se rado kam skrije.«
Peter Svetina, pisatelj in predavatelj, o sramežljivosti.
»Večina s poslušanjem techna res ni začela v knjižnici ali na prenosniku. Rokovanje s technom se običajno zgodi na zabavi, privatni ali takšni v klubu z močnejšim ozvočenjem. Šele takrat se začuti materialnost te glasbe in moč njene primitivnosti, ki nekomu, ki techna ni navajen, lahko odzvanja le kot ponavljajoči vzorec.«
Tilen Ločniškar, techno didžej in kurator, o urjenju ušes.
»Danes dijaki najprej vprašajo, koliko bi bili plačani, in šele potem, za kakšen film gre. Predvsem pa jim ne diši, da bi med počitnicami delali pri filmu.«
Rok Biček, filmski režiser, o prioritetah naturščikov.
»Metelkova mesto je živ dokaz, da se je bíl in se še bije boj za javni prostor, ki ga je neodvisna, alternativna in neinstitucionalna kulturna produkcija v Ljubljani po pravilu izgubljala.«
Ičo Vidmar, publicist, o zmagah in porazih.
»O uravnoteženosti se bomo lahko pogovarjali, ko bodo imele klasične in neklasične glasbene produkcije enako zastopanost in besedo v komisijah za razdeljevanje javnih sredstev.«
Marjan Manček, pomočnik direktorja za glasbeni program v Kinu Šiška, o smeri potrebnih reform.
»Ogromen prihranek bi nastal že, če bi z javnim denarjem nehali sofinancirati izdaje, ki ne dosegajo ne vsebinskih, ne jezikovnih, ne tehničnih minimumov. Slovenija je po številu objavljenih leposlovnih del glede na prebivalstvo med vodilnimi na svetu.«
Andrej Blatnik, pisatelj in urednik, o Nacionalnem programu za kulturo.
»Če bo v današnji situaciji, ko je filma vse več, kina pa vse manj, digitalno vendarle rešilo kino, bo to spet le po zaslugi nekega količinskega presežka, torej tega, da je kinematografsko platno še vedno večje od domačega ekrana.«
Zdenko Vrdlovec, novinar in kritik, o digitalnih perspektivah.
»Junak zahodne mladinske literature, ki ne uporablja spleta in mobilnih telefonov, je v 21. stoletju bolj fiktiven od fikcije same.«
Sandra Krkoč, novinarka, o SMS-sporočilih.
»Literarno okolje se boji, da bi imele avtorice enake pozicije moči, kot jih imajo moški kolegi. Je pa zelo močnih avtoric dovolj, da se jih ne da zanemariti.«
Kristina Hočevar, pesnica in Jenkova nagrajenka, o mišicah.
»Malo je znano, da so kooperative ne le najstarejši, temveč – takoj za javno upravo – tudi največji zaposlovalec na svetu. Še manj znano je, da so kooperative odlično prenesle globalno krizo zadnjih sedmih let.«
Rok Zavrtanik, direktor založbe Sanje in pobudnik iniciative za prevzem večinskega deleža Mladinske knjige založbe, o zaroti molka.
»Zakaj sta distopična in vampirska literatura pri najstnikih tako popularni? Pomislite: distopija je vizija razdeljene družbe, v kateri moraš slediti pravilom, ki ti jih nikoli ne pojasnijo, imaš odgovornosti, a nimaš privilegijev, tvoji prijatelji so iskreni in vdani, toda lahko te izdajo, in vsak dan se počutiš, kot da bo jutri konec sveta. To je vendar kot v srednji šoli!«
Patrick Ness, britanski mladinski pisatelj, o razlogih za privlačnost vampirjev.