Gospod Kolaković, v Sloveniji vas ni že skoraj dve leti. Kako ste?

Sem trener v Cannesu, zdaj sem se vrnil v reprezentanco za kvalifikacije, nato pa bom šel spet nazaj v klub. Ponovno hkrati delam v klubu in reprezentanci, zato sem razpet na dve strani, toda tako je prav.

Ste pogrešali vsakodnevno delo v klubu?

Predvsem mi zelo koristi. Imam manj prostega časa, a delo v klubu je nujno, če hočeš ostati v koraku s časom. Tako lahko napredujem kot trener, a vedno je prioriteta reprezentanca.

V kakšnem stanju pa je srbska izbrana vrsta trenutno?

Precej igralcev se je iz klubov vrnilo v zelo dobrem stanju, saj so veliko igrali. Vsi razen Uroša Kovačevića, ki si je poškodoval ramo in mora počivati deset dni, so zdravi. Dobro smo trenirali, zato sem zadovoljen. Zdaj smo celo boljši, kot smo bili pred začetkom evropskega prvenstva.

Se želite maščevati Sloveniji za poraz na evropskem prvenstvu?

Nimamo prav nobene potrebe po maščevanju. Mi smo na koncu osvojili bronasto kolajno, Slovenci pa ste se domov vrnili po skupinskem delu. Kvečjemu se mora Slovenija ponovno dokazati, da njena zmaga proti nam na Danskem ni bila samo slučaj. Na Slovenijo se ne pripravljamo nič bolj kot na ostale nasprotnike. Vsi dvoboji bodo enako pomembni, o maščevanju pa niti malo ne razmišljamo. Kvečjemu nas je tisti poraz streznil, da smo nato odpravili napake in igrali bolj hrabro.

Ste seznanjeni z vsemi zdravstvenimi problemi v slovenski reprezentanci?

Vem, da je poškodovan Alen Pajenk in da so ostali v dobri formi.

Toda zbolel je tudi Tine Urnaut, stegensko mišico pa si je načel Mitja Gasparini.

Tega pa nisem vedel. Kljub temu bo Slovenija zelo neugoden tekmec. Zagotovo se bo poznala odsotnost Pajenka, a hkrati verjamem, da bosta Urnaut in Gasparini igrala. Z njima ima Slovenija precej močno zasedbo.

Trenirali ste več kot polovico slovenske reprezentance. Zakaj še vedno čaka na odmeven uspeh?

Ne vem, kaj manjka, saj nikoli nisem opravil podrobne analize. Cenim vse slovenske odbojkarje. Treniral sem oba podajalca Dejana Vinčića in Gregorja Ropreta, pa Alena Šketa, Matevža Kamnika, Mateja Vidiča, Andreja Flajsa, Klemna Čebulja… Vsi so odlični fantje in vrhunski odbojkarji. V klubih so že imeli precej uspehov, v reprezentanci pa predvsem na tekmah s Srbijo. Namučili so nas že na Dunaju, ko smo bili nato evropski prvaki. Morda jim za uspeh primanjkuje izkušenj, saj Slovenija ne igra niti v evropski ligi.

Pred leti ste dejali, da je lahko slovenski vodja Vinčić, ki pa je sedaj rezerva Ropretu.

V odbojki se vse zelo hitro menja. O Vinčiću imam še vedno visoko mnenje, a ima precej težav s hrbtom. Tako je bilo pri ACH Volleyju, ko sem bil njegov trener, enako se mu je ponovilo tudi v Belchatowu. Zraven ima Ropreta, ki je zelo talentiran in hkrati še zelo delaven. Ropret je prevzel njegovo vlogo, toda na Danskem nam je probleme s svojo karizmo povzročal predvsem Vinčić.

Ko ste že omenili ACH Volley – poznate probleme vašega nekdanjega kluba?

Vseskozi podrobno spremljam celotno situacijo, zato dobro vem, kaj se dogaja. Žal mi je, da je moj bivši klub zašel v takšne težave. Denimo Milan Rašić je k meni v Cannes prišel ravno zaradi teh finančnih problemov.

Kako je bilo pred dvema letoma, ko ste bili vi trener?

Plačan nisem bil redno, a na koncu sem dobil vse. Vedel sem, da je klub v težavah, zato sem znal potrpeti. V Ljubljani sem celo hotel ostati in nadaljevati projekt, toda vodstvo kluba se je odločilo za drugega trenerja. Na ACH Volley imam kljub temu lepe spomine. Upam, da bo ljubljanski klub obstal v ligi prvakov.

Veste, da je Vidič začel dopoldan delati v drugi službi in da odbojko trenira samo še popoldan?

To je dobro za Vidiča, saj je zelo izobražen človek, kar mora izkoristiti. Na drugi strani je to slabo za odbojko, saj ni dovolj, da na vrhunski ravni treniraš samo popoldan. To je že polprofesionalna raven, toda ACH naj bi bil profesionalni klub. Takšni primeri niso dober obet.

Kakšno je stanje v srbski klubski odbojki?

Tudi pri nas so težave, morda celo hujše. Takšnega kluba, kot je ACH Volley, nimamo, morda tudi ne takšnega, kot je Calcit Kamnik. Imamo pa perspektivne mlade odbojkarje, ki hitro dobijo priložnost v članski ligi. Na takšen način se selekcionirajo za mladinske reprezentance. Imamo dobro organizirano in izenačeno ligo, toda plače igralcev so nizke. Profesionalnih klubov ni, a zato mladi igralci trdo trenirajo, saj vedo, da se lahko samo tako prodajo v tujino.

Takšen model očitno deluje, saj Srbija na mladinskih prvenstvih serijsko pobira odličja.

Že res, a prej ali slej se bodo uspehi končali. Na takšen način ne moreš biti uspešen v nedogled. Sedanja kadetska reprezentanca že ni več tako kakovostna kot prejšnje generacije.

Kako odbojkarsko mesto pa je Niš?

Ne vem, ali veste, da iz Niša prihaja Ivan Miljković? Niš je sicer športno mesto. Predvsem sta razvita rokomet in nogomet, vse srbske reprezentance pa imajo v Nišu odlično podporo. Nedavno je bilo v Srbiji svetovno prvenstvu v rokometu za ženske. V skupinskem delu je srbska reprezentanca igrala ravno v Nišu, kjer je bila dvorana vseskozi polna. Tudi odbojkarji smo že večkrat igrali v Nišu, dobro pa se boste v njem počutili tudi gostje iz Slovenije.