Drago Bulc, predsednik Društva turističnih novinarjev FIJET Slovenija
Seveda je bilo v turističnih krajih tudi takrat drugače. Gostilne so bile odprte tudi na ta veliki krščanski praznik. Zdaj, ko so vsi tudi verski prazniki zaradi dela prostih dni vsi po vrsti močno skomercializirani, so gostinsko-turistični objekti odprti tudi v času najbolj intimnih verskih praznikov. Tu mislim še posebej na advent in na božič. V Salzburgu tako največ turistov v letu obišče v decembru, ko Mozartovem mestu in okolici odprejo kar šest adventnih sejmov, na katerih lahko kupite poleg vseh drugih turističnih spominkov tudi 'Mozartovo presto'. Kičasto okrašen Salzburg prav zaradi adventnega dogajanja obišče kar milijon gostov z vseh koncev sveta oziroma polovico več kot v času svetovno znanega Mozartovega poletnega festivala.
Medtem ko se zaradi turistov in zaslužka verski prazniki po svetu komercializirajo, je, kot kaže, vsaj v Poljanski dolini drugače. Kot da tudi v kriznih časih gostinci ne bi želeli zaslužiti. Ob prebiranju doživetij sem bil na koncu kljub zaprtim gostinskim lokalom le vesel, da so naši Brazilci povsod naleteli na prijazne ljudi in da so Poljancem in vsem tistim krajem, ki imajo na štefanovo blagoslavljanje konj, odkrili, da bi bil lahko prav ta starodaven običaj postal prvovrstna turistična privlačnost. Me prav zanima, kateri kraj v Sloveniji bo to izkoristil prvi.«
Prof. dr. Janez Bogataj
»Če se turisti odločijo, da se bodo na območje Poljanske doline oziroma občine Gorenja vas - Poljane še vrnili kljub slabemu vremenu in pomanjkanju turističnih informacij, je to zagotovo dobro znamenje in potrditev starega pravila, kaj lahko naredijo prijazni lokalni prebivalci ter sestavine njihove kulture. Te so se pokazale že v spontani ponudbi pogostitve na Hotavljah, ki je bila v 'slogu' božičnih praznikov z značilno orehovo potico. Slednjo je družina iz Brazilije še posebno poudarila kot izbrano 'odlično hrano' v Sloveniji. Med to odlično hrano so sicer uvrstili tudi nekatere balkanske dobrote, ki jih ponujamo v Sloveniji, vendar je to glede na njihove brazilske okuse popolnoma razumljivo. Zares škoda, da jim ni bila na voljo še kakšna bolj neposredna informacijska usluga, ki bi jih v deževnem vremenu usmerila na primer na kmetijo Matic z odličnimi naravnimi sokovi za otroke, za odrasle pa še kuminovca, orehovca in mošta. Ali pa na eno od številnih kmetij, ki se ukvarjajo s sirarstvom, med katerimi je na prvem mestu zagotovo Pustotnikova, ki je prav v letošnjem letu dobila odlično izpopolnjeno ponudbo. A kaj pomaga, ko je spet eden od znamenitih TIC samo v Škofji Loki in je bil, po opisu v prispevku sodeč, na praznični dan zaprt. Menim sicer, da tudi to ni vprašanje! Vprašanje je namreč celoten sistem TIC v Sloveniji. Ali z drugimi besedami, kako zagotoviti turistom (domačim in tujim) dovolj učinkovite informacije za naše kraje, ne da bi morali iskati prav te turistične 'kapelice', ki so pogosto zaprte. Lokalni prebivalci so lahko najboljši informatorji, vsaka bencinska črpalka bi lahko premogla nekaj v tej smeri, pa gostilna, lahko tudi bife in še kdo. Slovenski turizem potrebuje veliko bolj učinkovit informacijski sistem. To se je potrdilo že ob letošnjih poletnih izvidnicah in se potrjuje spet ob tokratnih. Seveda ne smemo pozabiti na spletne strani, ki morajo biti dostopne vsaj v dveh ali treh drugih jezikih. Izvidniki so obiskali čudovito Poljansko dolino na sam božič in je popolnoma jasno, da je bilo veliko gostinskih lokalov zaprtih. Božič je za zdaj še vedno predvsem družinski praznik in ne praznik trgovin ter lokalov. Pred dnevi sem v časopisu prebral, da se je božičnega koncerta slovenske popevke na prostem v Mariboru udeležilo le dobrih trideset poslušalcev. Popolnoma razumljivo, saj so na božični večer ljudje predvsem doma (nekateri vsaj enkrat v letu!) in je organiziranje masovnih koncertov na prostem zares posledica nepoznavanja navad. A vrnimo se v Poljansko dolino, kjer so naši gostje odkrili odprto gostilno v Javorju, kjer so jih postregli z značilnimi prazničnimi jedmi, pretežno izvirajočimi iz kolin. Vmes je bila za otroke sicer tudi pica, ki bi se lahko v prihodnje spremenila v otroško pogačo; ne le po nazivu, ampak tudi po prilagojeni vsebini. A kaj, ko smo v Sloveniji tudi na gostinskem področju eni sami veliki papagaji in samo kopiramo, žal pa manj 'kapiramo' lokalno in regionalno kulinarično ponudbo. Pri prebiranju zapisa o obisku naših gostov je še posebno pritegnila mojo pozornost navedba, da so si zaradi slabega vremena in nezmožnosti razgleda po dolini ogledali vaško pokopališče. Kako odlična podrobnost in pouk za naše vrhunske in vsestransko inovativne turistične načrtovalce (to velja za celo Slovenijo!), da je lahko tudi neko lokalno pokopališče predmet zanimanja. Da, tudi na pokopališčih in o pokopališčih lahko pripovedujemo tako imenovane zgodbe. Seveda jih je treba poznati! Še bolj pa sem se v tokratnem zapisu razveselil ideje gospodarja Gašperja, ki je na štefanovo (26. decembra) povabil brazilske goste na ogled krajevnega blagoslavljanja konj. Lokalni obred, ki ga izvajajo v številnih slovenskih krajih, in to na različne načine (!), je zato vzbudil tudi pri naših gostih izjemno zanimanje. Čeprav gre pri tem za versko obredje, ki sega po nekaterih domnevah v davne poganske čase, se je ponovno potrdilo, da so prav vsebine lokalnega življenja lahko tudi odlične 'turistične prireditve'. Seveda brez režiserjev, redarjev, reflektorjev, ozvočenj s preglasnimi ansambli, sponzorjev in druge prireditvene industrije. Le spontano opazovanje in doživljanje krajevnega praznika, torej kulturne drugačnosti, obogatitev z novimi odkritji in spoznanji. V sosednji Avstriji in še kje prav v tem božičnem obdobju ponujajo na primer oglede jasličnih prizorišč. Ob tem nagradno vprašanje: koliko slovenskih (še posebno tudi ljubljanskih) hotelov ponuja oglede jaslic v eni od bolj ali manj oddaljenih cerkva? Jaslic kot izdelkov lokalne ustvarjalnosti za ene, za druge pa še kaj več? Pa smo spet pri stari ugotovitvi, da so v turizmu lahko najbolj uspešne popolnoma enostavne zadeve, kulturne oblike na ravni kraja in regije, ne pa iz tujine prekopirane rešitve ali z ne vem kakšnimi študijami servirane neuresničljive zasnove. Brazilski gostje niso skoparili s pohvalami ob obisku Poljanske doline in so bili presenečeni, ker so si prebivalce Slovenije 'zaradi krajših zimskih dni in pomanjkanja sonca' predstavljali kot 'depresivne'. Menim, da smo depresivni zaradi drugih zadev. Vendar to je že zunaj okvirov mojega zapisa.«
Vito Avguštin, Dnevnik
»Čudovita narava, hribi in smučišče, ki omogoča tudi nočno smuko, in vabilo, da imajo v Poljanski dolini na mizi vedno dobro hrano – to je bilo tudi za brazilsko družino dovolj mikavno sporočilo, da so se v resnici veselili izleta. Seveda je za uresničitev prvega dela tega vabila potrebno vsaj naklonjeno, če že ne lepo vreme. In čeprav zaradi dežja in megle niso videli ali doživeli skoraj nič od tistega, kar so načrtovali, niso bili razočarani. Ne, prav nasprotno, bilo jim je všeč in na koncu so trdili, da se bodo v te kraje še vrnili. Zakaj?
Najprej okolje – kljub slabemu vremenu so bili naši izvidniki pozorni na čudovito naravo pravzaprav pravljične doline, ki je še vsi Slovenci ne poznajo dobro. Naslednji razlog so po navedbah brazilske družine prijazni in gostoljubni domačini. Družina, ki je odšla na obisk v Gorenjo vas in Poljane, prihaja iz brazilskega mesta, kjer se ponoči ni varno sprehajati, tu pa so jim pomagali in priskočili na pomoč na vsakem koraku oziroma – kot so sami povedali – 'prijazni ljudje, ki se trudijo sporazumevati s tujci tudi, če ne znajo njihovega jezika'. In še tretji razlog po besedah naših izvidnikov: hrana. Saj se spomnite opisa tople dobrodošlice z orehovo potico, izvrstnimi domačimi piškoti, sokom, čajem in domačim žganjem, pa gostilne Blegoš ali pa taverne Petra.
Mogoče pa turizem res ni tako zahtevna stvar, da se je ne bi dalo razumeti. Veste, na tem svetu je tako, da neki kraj lahko zasije, tudi če ga obiščete sredi največje nevihte v temni noči. In je tako, da vam lahko na mizo prinesejo izvrstno večerjo, pa si boste želeli čim prej oditi in vse skupaj čim prej pozabiti. Tisto, kar daje vsakemu izletu, obisku, potovanju in dopustu šarm nepozabnosti, so ljudje in srečevanja z njimi. Z leti čas izbriše iz spomina natančno višino Eifflovega stolpa, dolžino mostu med Koebenhavnom in Malmöjem ali površino trga v Vatikanu, nikoli pa ne zbledijo slike, ko te gostitelji pričakajo s potico, ko te povabijo na ogled živali, ki jih redijo na svoji kmetiji, ko natakar v gostilni prinese igračko za vašega otroka, ko te povabijo na tradicionalni blagoslov konj na štefanovo... Potem skorajda pozabiš, da nisi našel TIC ali vodnjaka ljubezni…«
Primož Žižek, direktor podjetja E-laborat
»Gorenja vas - Poljane svojo turistično ponudbo na spletu predstavlja na občinskih straneh. Delno iskalniki ponudijo tudi informacije s portala Škofja Loka, kjer je predstavljena ponudba več občin.
Ponovno gre za primer klasične občinske spletne prisotnosti, korektne po arhitekturni in vsebinski plati, z vidika pospeševanja turizma pa vsekakor premalo ambiciozne in resne. Kljub temu na podlagi hitre analize sklepamo, da bi lahko upravljalci s pravim ciljem zlahka izboljšali 'turistični potencial' spletnega mesta. To dokazujejo nekateri presežki (glede na povprečje v Sloveniji), na primer 350-stopinjski posnetki in multimedija. Je pa nerazumljivo, kako lahko po drugi strani umanjka kakovostna predstavitev bistvenega, kar ima ta občina ponuditi.
Seveda to, da so ponudniki tako slabo predstavljeni, ne koristi nikomur, še najmanj pospeševanju posla, saj vemo, da največ nakupov turisti izvedejo prav pri konkretni izbiri vsega, kar je lokalno relevantnega. Tavčarjev dvorec, smučanje na Starem vrhu, Rupnikova linija, predvsem pa številne čudovite pohodniške poti bi morale biti veliko bolj sistematično, celovito in atraktivno predstavljene uporabnikom. Podoben biserček v ponudbi je poroka na Visokem, ki sicer vključuje povezavo na Youtube video, ampak vseeno predstavitev kar kliče k drznejši vsebinski zasnovi in integraciji.
Tudi upoštevanje temeljnih značilnosti pisanja oziroma objavljanja vsebin, kot na primer pripisi k fotografijam, optimizacija besedil za uporabnike, delujoče povezave, aktivno upravljanje notranjih povezav, bi močno izboljšalo uporabnost strani. Seveda priporočam več aktivnega trženja, možnost pridobivanja kontaktov in razvijanje ponudb glede na značilnosti obiskovalcev in uporabnikov spletnega mesta.
Dobro je vedeti, da turisti obiskujejo spletišča pred, med in po obisku in da za vsak nivo odločanja potrebujejo različne informacije. Na ravni zbiranja informacij potrebujejo več splošnih, imidž in podpornih informacij, medtem ko takrat, ko so za obisk že odločeni, potrebujejo konkretne informacije in ponudbe ter konec koncev tudi tako imenovane en route informacije, ko se turisti odločajo glede konkretnih ponudnikov prenočišč, prehrane, dogodkov, aktivnosti itd. Treba je torej primerno razvrstiti potek vsebin in predstavitev glede na to, kar uporabniki iščejo. Ključ do uspeha se kot vedno skriva v številu povpraševanj, neposrednih naročilih in nakupih turističnih aranžmajev. Če tega spletišče ne omogoči, potem je predstavitev pogosto sama sebi namen.«
