Vsi se sprašujemo, kako naprej. Moštvo že vso sezono ne najde prave formule, zato bodo morali čas do nedeljskega slaloma v Bormiu temeljito izkoristiti. Morda je problem v načinu priprave. Vprašanje, ali je njena vožnja na treningih podobna tistim, ki jih kaže na tekmah. Nerazumljivo je, da Tina Maze v Lienzu s startno številko ena enostavno ni zmogla pošteno napasti proge. Videli smo, da ni uspela izpeljati tekem tako, kot jih je znala v prejšnji zimi. Tina Maze deluje »mrtvo« in nenapadalno, kot da ji zmanjkuje volje, da bi ponovila vse, kar zna. Da je realna slika v slovenskem alpskem smučanju še bolj žalostna, sta pokazali drugi tekmovalki Maruša Ferk in Ana Bucik, ki sta bili daleč od finalne vožnje.
Tudi v moški konkurenci sta Rok Perko in Andrej Šporn na smuku v Bormiu precej zaostala za točkami svetovnega pokala. Izgovor, da njuni startni številki nista bili najbolj ugodni, ne more držati, saj so nekateri tekmovalci s podobnim izhodiščem zasedali mesta med prvo petnajsterico. Tudi na področju hitrih disciplin se lahko sprašujemo, ali je znanje strokovnega štaba takšno, da vzbuja zaupanje tekmovalcev. Spomnim se, da so ravno tekmovalci dali odpoved enemu najboljših trenerjev za hitre discipline na svetu Burkhardu Schafferju, ki ga je nato avstrijska reprezentanca sprejela z odprtimi rokami. Prepričan sem, da bi se s pomočjo Schafferja precej laže izkopali iz krize, v kateri so. Mnogo premalo je, da tekmovalci le čakajo na tekmo v »Špornovem« Kitzbühlu. To je zagotovo preveč tvegana usmeritev. Smukači morajo tudi na drugih prizoriščih hitro ujeti pravo formo, sicer z nastopom na olimpijskih igrah v Sočiju ne bo nič.
Tone Vogrinec je trenerska legenda slovenskega alpskega smučanja.
