Oba, Faka in Gregorinovo, je odlikovalo zelo stabilno streljanje. Tako v prvem delu, ko sta bila prav tako tretja, kot v velikem finalu. Roka se jima je zatresla le v nekaj odločilnih trenutkih pri zadnjih tarčah, ko sta jima tudi ušla ukrajinski par Pidrušna-Derižemlja in Laura Dahlmeier-Florian Graf, ki sta po enajstih letih le vpisala novo nemško zmago. »Potrebovala bi še nekaj takih strelskih nastopov, da bi pridobila prepotrebno popolno samozavest, ki sem jo poleti že imela,« si je v vzdušju, ki vsakič znova navduši nastopajoče, želela Teja Gregorin. Če je v nogometnem avditoriju arene Schalkeja še ugibala o tekaški formi zaradi manj selektivne ravninske ovinkaste trase, je bil partner v štafeti pomirjen, saj mu bolezen in izgubljeni štirje kilogrami očitno niso pustili večjih posledic pri tekaški udarnosti. Izpad treninga bolj občuti pri streljanju. Trener Uroš Velepec se je že prej odločil, da naslednjo tekmo svetovnega pokala v Oberhofu zamenjata za vadbo.
Nad zmagovito nepolnostjo je na zasledovalni tekmi državnega prvenstva tožil tudi Klemen Bauer. »Pri streljanju leže sem bil nervozen in živčen, a sploh ne vem, zakaj. Znova sem trzal pri proženju,« je rekel Ihanec na sončni Pokljuki, vedoč, da mu je le velika prednost s sprinta omogočila naslov pred zasledovalci. Janez Marič se mu je približal za 50 sekund, a se je Bauerju za jubilejno, deseto zvezdico vseeno med iztekom globoko priklonil, pa hitro našel nišo za zbadanje. »Deset! Lepo. Toda nimaš nobenega tekaškega naslova. No, dokler bom startal, ga tudi ne boš imel,« ga je v dno biatlonskotekaške duše zadel Janez Marič.
Prav pozitivna zbadanja so velikokrat spodbuda za še bolj srdite in napete trenutke. Janez Marič je v zadnjem krogu moral nadoknaditi nekaj korakov zaostanka tudi za Lenartom Oblakom, 22-letnim biatloncem iz Poljanske doline (tri leta v biatlonu), a se je njun dvoboj za trenutek zapletel, ko sta prehitevala olimpijsko zmagovalko Anastazijo Kuzmino med treningom. Oblak je padel, se kasneje slovaški Rusinji celo opravičil, vendar ga je Marič v duhu poštene borbe počakal in šele potem navil divji ritem. »Tega 'bika' še ne morem ugnati. Je še premočan,« je priznal Lenart Oblak, ki bo ob Simonu Kočevarju dobil priložnost v Oberhofu.
Anja Eržen bi od strica Janeza Mariča nemara pričakovala kakšno čestitko za prvi naslov biatlonske državne prvakinje, vendar je o zvezdici, priborjeni brez Teje Gregorin in Andreje Mali, strogo zatrdil: »Vredna je le polovico.«
No, Erženova bi se lahko pohvalila, da je zmagala s prednostjo 15 minut pred Amadejo Teraž, a lanski rekord s tem ni padel. In še en rekord, neformalni sicer, smo opazili. Toliko popravkov rezultatov, kot so jo imeli organizatorji zaradi povsem nepotrebne zmede na strelišču, v dvajsetih letih izvedb še ni bilo, pa je bil vsaj del organizacijske ekipe isti kot na tekmah svetovnega pokala.
