Slovenski diplomant svojo prvo službo ponavadi dobi v slabem letu dni, kažejo podatki univerz, ki smo jih objavili včeraj v Dnevniku. Najsi se zdijo razmere na trgu dela še tako brezupne, je študentom na voljo vrsta mehanizmov za izboljševanje lastne zaposljivosti ali ustvarjanje lastnega delovnega mesta tako v okviru Evropske unije kot doma, kot so razpisi Sklada RS za razvoj kadrov in štipendije, Erasmusa+, ki bo zaživel prihodnje leto, sodelovanje v okviru coworking središč, povezovanje študentov različnih fakultet pri projektih ali sodelovanje pri projektih skupaj s podjetji.

A vse te možnosti lahko ostajajo pri študentu neprepoznane, če si sam še ni uspel ustvariti jasne slike o svoji karierni poti, ki naj čim bolje ustreza ne le njegovim znanjem in kompetencam, ki jih pridobiva med študijem, pač pa tudi tistim, ki jih osvaja zunaj izobraževalnega sistema. Za to je potreben celovit pogled na samega sebe oziroma samorefleksija, ki omogoči mlademu človeku, da si zna odgovoriti, kje je in kje so njegove prednosti in pomanjkljivosti.

»Pomembno je zavedanje, da so veščine, pridobljene zunaj študija, ob priložnostnem učenju ali neformalnem izobraževanju, včasih za zaposljivost celo bolj pomembne kot institucionalno izobraževanje. Ampak ta percepcija je še slaba. Prepričani smo, da dejavnosti, v katerih uživamo, jih delamo z veseljem, da niso delo in da nimajo vrednosti,« med drugim poudarja dr. Sabina Žnidaršič Žagar, karierna svetovalka na terenu, ki deluje v okviru Kariernih centrov Univerze v Ljubljani.

Da proaktivne diplomante, ki torej znajo povezati vsa pridobljena znanja in veščine, potrebujejo prav vsa področja, torej tako družboslovce kot naravoslovce, poudarja tudi karierna svetovalka Urška Sazonov. »Pomembne so tako izkušnje v tujini kot iskanje interdisciplinarnih povezav v času študija. To je z bolonjsko reformo omogočeno s prehodi med programi in uvedbo interdisciplinarnih ter skupnih študijskih programov. Interdisciplinarni študijski programi povezujejo različna strokovna področja. Tako na primer kognitivna znanost povezuje medicinska, psihološka, pedagoška in računalniška znanja. Skupni študijski programi so namenjeni spodbujanju (mednarodne) mobilnosti in sodelovanju visokošolskih učiteljev, študentov in preostalega akademskega osebja z visokošolskimi inštitucijami v Sloveniji in tujini. Diplomanti, ki so opravili vse obveznosti po teh programih, poleg praviloma ene, skupne diplome, ki jo izdajo udeležene univerze, pridobijo tudi izkušnjo mobilnosti in širino različnih strokovnih pristopov.«

Po mnenju Sazonove je torej tudi vstop v novo leto primeren čas za samorefleksijo in odgovorno načrtovanje karierne poti. »Kaj naj se študent vpraša? Predvsem, kako načrtovati karierno pot v letu 2014 tako, da pri načrtovanju poglobljeno razmišlja o sebi in svojem kariernem razvoju v tem trenutku, želenih kariernih ciljih čez eno leto in čez nekaj let, pri tem pa ne pozabi na to, da mora biti uresničevanje kariernega načrta v njegovo zadovoljstvo. Pri tem je pomembno vedeti, da, podobno kot pri posameznikovih osebnostnih lastnostih, v karieri ni pravilnih in napačnih kariernih ciljev in poti. Povsem enaki dejavniki, kot so starost, izobrazba, spol, delovne izkušnje, specifične in splošne kompetence, lahko vodijo v različne karierne izhode, zaposljivosti, zaposlitve in občutke (ne)zadovoljstva ter (ne)izpolnjenosti. Interakcija med dejavniki in njihova dinamična prehodnost, predvsem pa, kako jih posameznik dojema, namreč ustvarjajo posameznikovo povsem unikatno karierno zgodbo, v kateri nekaj korakov nazaj ali vstran ne pomeni neuspeha, ampak novo priložnost,« razmišlja Urška Sazonov.