Iz tega nedvoumno izhaja, da bodo jutranje vizite zdravniškega kolegija bogatejše za še enega zdravstvenega eksperta, ki se bo od drugih kolegov ločil po tem, da bo oblečen v črno, namesto stetoskopa mu bo okrog vratu bingljal sofisticiran medicinski pripomoček – križ, pod roko pa bo nosil najnovejšo strokovno literaturo – katekizem. »Torej, kolega,« ga bo namrščenega čela pobaral predstojnik oddelka, »mladi pacient pred nami boleha za sifilisom. Kakšno terapijo predlagate? Antibiotike, polaganje rok, kamilične obkladke?« Novopečeni član konzilija ga bo posmehljivo pogledal, prelistal po katekizmu in odločno prijavil: »Amputacija organa!« »Toda, kolega,« bodo šokirano začivkali stažisti, primariji in glavna sestra. »Nič, kolega! Možak je očitno grešil, se predajal razvratu in ker obstaja ponovitvena nevarnost, hrvaško zdravstvo pa nima denarja, da bi vedno znova zdravilo njegovo onegavljenje, je, po katekizmu, amputacija najboljša rešitev. Za dom...« je vzkliknil »...spremni,« so mu odgovorili belohaljniki.

»Kolega, upam, da za tega mladega pacienta, ki ima vneto grlo, ne boste predlagali skalpela čez grlo.« »Kaj si pa vi mislite o meni, gospod predstojnik, saj nisem Kaligula. Za to angino bodo dovolj tri zdravamarije.« »Kaj pa v primeru angine pectoris?« »Štiri zdravamarije zjutraj in zvečer po jedi!« Zdravnikom okrog njega bo spodnja čeljust visela do popka. Kakšen medicinski um! »Tukaj imamo primer aidsa, kolega. Vaše strokovno mnenje?« »Kot vidim iz kartoteke in anamneze bolezni, pred nami leži pacient homoseksualne usmerjenosti. Ker so vse vatikanske strokovne medicinske raziskave pokazale, da je homoseksualnost bolezen, jo je treba tako tretirati. Za začetek aspirin.« »To smo že poskušali, tudi najnovejši medikamenti ne pomagajo.« »Zanimivo,« bo nagrbančil čelo diagnostik z licenco hrvaške škofovske konference. »Bolezen je očitno kompleksna, Kongregacija za vero v takšnem primeru predlaga sklic inkvizicije, ki bo verjetno priporočila mojo sodobno metodo – tunkanje bolnika v vrelem olju, da iz njega izženemo hudiča!« Zdravniki okrog njega ne bodo mogli skriti navdušenja. Ko pa bo za pacientko z rizično nosečnostjo, ki ni poročena in je pred polnoletnostjo zanosila na neki nori zabavi, predlagal, da gre po kolenih iz Zagreba v Medžugorje, nikomur na Hrvaškem ne bo prišlo na misel, da bi mu očital 1300 evrov visoko plačo. Veseli bodo, da takšen strokovnjak sploh hoče delati za takšno mezdo.