Ni vreme slabo, lahko si le napačno oblečen

Res je, vedno težje je, a ker sem v vseh teh letih normalno delal s sponzorji, mi mnogi še vedno stojijo ob strani in to zelo cenim. A dejansko je že priprava na dirko vsako leto nov izziv, svoj mali Dakar odpeljem, še preden sploh zapeljem s startne rampe. A vsi se moramo stalno učiti in razvijati.

Lažje je bilo na začetku, ker dejansko sploh nisem vedel, v kaj se spuščam, kaj potrebujem. In potreboval sem zelo malo. Najlepša leta so bila, ko je bilo še dovoljeno reklamirati določene znamke in izdelke. Zdaj pa je, kot sem omenil, težko. En tak projekt stane zame recimo okoli 65.000 evrov, in to z veliko odrekanja in varčevanja. Tovarniški motociklisti stanejo na primer okoli 300.000 evrov na dirko in imajo proračun okoli milijon evrov. Za celo mojo sezono, to je okoli 15 startov, bom tako imel na voljo okoli 120.000 evrov.

Če na prst ocenim, imam za seboj okoli 360.000 dirkalnih kilometrov. Veseli me, da znajo pri KTM to ceniti. Letos sem na primer veliko testiral, preskusil tudi njihov tovarniški material in ga nekaj tudi dobil na voljo. Recimo sprednje vilice, po nastavitvah sprednjih vilic sem na primer zelo blizu nastavitvam Marca Come. A to lahko pomeni tudi, da če bo on v težavah na delu dirke, kjer ne bo na voljo tovarniške tehnične pomoči, mu bom moral dati moje sprednje vilice. In mu jih bom rad dal, ker vem, za koga so in zakaj. Z Marcom sva dobra prijatelja, prišel je že v Slovenijo, sodi med največje favorite za zmago. Sicer je moj letošnji motocikel popolnoma nov, malce je ožji, še bolj je vodljiv, pri višjih hitrostih pa bolj stabilen. In ker bo dirka težka in nepredvidljiva, je še kako pomembno, da motocikel zahteva malo manj energije za upravljanje. O tem, da bom vseeno zelo utrujen, pa niti ne dvomim, prepričan sem o tem.

Predvsem želim uživati v dirki. To pomeni biti sproščen in hiter. Vem, da le malo dirkačev vsako leto pride v cilj, saj ga ni športnika, ki ne bi delal napak. A motivacije mi po vseh teh letih še ni zmanjkalo. Dejansko na takih dirkah odločajo malenkosti, le trenutek nepazljivosti in že je pred teboj kakšna ovira, ki je ne pričakuješ. In če pomislite, da so pri tem visoke hitrosti, potem vam je lahko jasno, kaj nas čaka. Kot vsako leto. Večina navijačev to razume, sponzorji tudi, vsi tisti, ki spremljate ta šport, veste, kako malo je potrebno za odstop. Letos bomo okoli 40 odstotkov trase prevozili sami, brez avtomobilov in tovornjakov, torej bodo ti odseki še težji. Svoje bo naredila velika nadmorska višina in nenehno spreminjanje temperature, saj se bomo s 5000 metrov visokih prelazov spustili v veliko bolj toplo puščavo, motocikel in dirkačevo telo pa bo moralo vse to nekako predelati. Verjamem, da se bo serija odstopov končala, ker vem tudi, da sem letos opremljen z dobro tehniko.

Bo, zagotovo, karte se bodo malce premešale med ekipami in dirkači. Veliko bo tudi internih dvobojev, pa dvobojev za prestiž, saj jih je kar nekaj v novih ekipah in se bodo skušali na vsak način dokazati. Sami pa sicer dobro vemo, da take dirke zahtevajo drugačen pristop. To bo dodatna začimba vsemu dogajanju, saj nihče ne bo veliko varčeval z močmi. Z vremenom pa je tako: ni vreme slabo, lahko si le napačno oblečen. Šalo na stran, letos pričakujem, da nam bo Dakar pripravil veliko presenečenj in hudih ur. Zato se skušam pripraviti na najboljši možni način. Poleg že omenjene tehnike z dodatnimi sodobnimi pripomočki in oblačili s posebnimi dodatki s tekočino za pitje, a kaj, ko zna tudi ta voda zaradi nizkih temperatur zmrzniti na tebi. V veliko pomoč mi bo slovenski fizioterapevt, ki bo sicer tam skrbel za nas sedem dirkačev, in prepričan sem, da bo imel veliko dela.