Več strokovnjakov razpreda o tem, da v slovenski ligi igrajo pretežno mladi nogometaši. Zdaj imajo njihove besede dokaz v številkah. Slovenska liga se je namreč znašla v demografski raziskavi Mednarodnega centra za raziskave v športu (CIES). Ta trikrat na leto objavi rezultate, praviloma jih naročajo velike športne institucije, kot sta svetovna in evropska nogometna zveza. Pred kratkim so objavili najnovejšo študijo, ki so jo naredili v 31 evropskih nogometnih ligah. Vključene so bile države, ki jih Uefin koeficient uvršča med 30 najboljših (Slovenija je na 30. mestu), in Finska (36. mesto), po nekaterih parametrih pa je izstopala ravno Slovenija.

Dognali so več zanimivih spoznanj, mi pa se bomo osredotočili na povprečno starost nogometašev, ki v slovenski ligi znaša 23,65 leta. S tem so nogometaši v slovenski ligi najmlajši med vsemi preučevanimi. Slovenska liga kot 31. na lestvici izstopa po še enem parametru. Glede na to, katero mesto zaseda na Uefini lestvici, ni presenetljivo, da se je na zadnjem mestu znašla še po odstotkov reprezentantov v ligi (1,2 odstotka), pri čemer jo je prehitela tudi Finska (6,7), ki ima nižji Uefin koeficient, pa med drugimi tudi predzadnja Hrvaška (3), Srbija (4,6), Belorusija (7,6), Ciper (13,5), Avstrija (9,7), Češka in Slovaška (po 3,2), medtem ko je prva na tej lestvici Anglija (42,5). To sta le dva podatka, ki ju je mogoče interpretirati na različne načine. Nekdo bi rekel, da je to zares fino, kajti tudi nogometno razvita Nizozemska je na starostni lestvici zelo nizko (24,56 leta), medtem ko bi nekdo drug dejal, da še v beloruski ligi igrajo starejši in kakovostnejši nogometaši. Podatki so lahko izhodišče debat o stanju nogometa v Sloveniji, a ne povedo veliko o trendih in kakovosti lige, če jim ne dodamo tudi drugih dejavnikov.

Motiv je le tujina

Ti pa so bolj ali manj znani. Položaj v slovenskih klubih ni ravno zavidljiv: nizki prejemki nogometašev, pogosto zamujanje plačil in vse manj sklenjenih profesionalnih pogodb. Posledično se dogaja drsenje iz profesionalizma v polprofesionalizem. Ali celo v gnili profesionalizem, ko nogometaši trenirajo kot profesionalci, plačani pa so kot amaterji. Takšne razmere je imel verjetno v mislih Marko Levovnik, predstavnik športnega sindikata, ko je izpostavil pomemben problem: »Ni bistvena starost nogometašev, ampak ekonomske razmere. Nogometaši ne vidijo izziva v igranju za slovenske klube, ampak kot edino prihodnost vidijo odhod v tujino.« Tam je trenutno okoli 50 slovenskih nogometašev. V tuje klube se mnogi odpravljajo zelo mladi in tam ostanejo, če se le da. Domov se vrnejo le po sili razmer. Če jim v krutem boju z vrstniki z drugih delov sveta ne uspe, ali če po daljšem času v tujini ne dobijo boljših pogodb, kot sta v zadnjem času storila Aleksander Radosavljević in Marko Šuler.

Vrnitev nekdanjih reprezentantov v slovensko ligo je prav gotovo dobrodošla. Vprašanje pa je, kakšni so razlogi za to. »Naši klubi bi imeli izkušene igralce, a jih nimajo. Za zdaj je tako, ampak v prihodnjih letih lahko pričakujemo, da se jih bo vse več vračalo,« meni Levovnik. Razlog za to naj bi bil v zasičenosti evropskega trga in rodu nogometašev v zrelih nogometnih letih, ki sestavljajo jedro igralcev v tujini in bodo verjetno kmalu razmišljali o koncu kariere ali vrnitvi domov. Šuler in Radosavljević že spadata v zmes teh dveh dejavnikov.

Že pred leti se je začelo poveličevati mlade nogometaše. Postalo je pomembno le, da je nekdo mlad, ne kako kakovosten je. Oziroma klubi so sebe in druge slepili po načelu: če je mlad, potem je dober. Mlad nogometaš je postajal nekakšen mit, grad v oblakih, a ko so se oblaki razkadili, v večini primerov iz stekla. Na tak način so se le zatekli k najcenejši in kratkovidno naravnani možnosti, ki nima veliko skupnega s trudom za razvoj klubov, lige in nogometašev, pri čemer so upali na zaslužek s prodajo mladega nogometaša. V takšnega je treba precej manj vložiti kot v izbrušenega profesionalca pri okoli 25 letih. Resda je zaslužek z mlajšim manjši, a vsaj je, so si mislili klubi in tujim agentom ponujali vse mlajše nogometaše (in jim jih še vedno ponujajo, vse bolj pogosto in krčevito se borijo za naklonjenost gospode z nogometnega zahoda in vzhoda). Ker so možnost za zaslužek videli le v neizbrušenih diamantih, saj je bilo brušenje predrago ali še bolj verjetno brusiti niso znali, so mladi hitro postali stari, zamenjavali pa so jih še mlajši. Z leti je liga postala prazna, podobno kot rudnik, ki je bil nekoč poln rude, a so ga iztrebili.

Na trg jih je treba pripraviti

Pri tem so pozabili na staro zlajnano pravilo, ki ga radi ponavljajo trenerji: nogometaši niso mladi in stari, temveč dobri in slabi. Na to, da v slovenski ligi igrajo premladi oziroma da mladi nimajo zgleda v starejših in izkušenejših, od katerih bi lahko razvijali svoje znanje, že nekaj časa opozarja trener Bojan Prašnikar. »Kvaliteta prihaja tudi s starostjo. Ko nižamo starostno mejo, prihajajo igralci, ki se razvijajo. Zato je že v startu kakovost na nižji ravni. Ker igralci hitro postanejo odpisani, nastaja vakum. Mislim, da bomo v prihodnje padli še na nižjo starostno mejo, ki jo danes dviguje peščica tridesetletnikov. Imamo zelo malo prenosa znanja starejših na mlade. Zato je razvoj otežen,« meni Bojan Prašnikar, ki opaža, da se povprečna starost v svetu v nasprotju s Slovenijo viša, da so uspešne celo ekipe s povprečno starostjo okoli 30 let. Nekdanji selektor meni, da je treba miselnost ne glede na gospodarsko krizo spremeniti: »Marsikaj nam manjka, da bi razvili igralca, ki bi bil tržno zanimiv. Pri tem ne smemo gledati na posamezne primere, ampak na trend. Igralca je treba skrbno pripraviti za tuji trg, če hočemo, da bo uspel. Nasičenost je namreč zares maksimalna.«

O tem, da so razmere na trgu težavne, se strinjajo tudi na Nogometni zvezi Slovenije (NZS). Drugačen pogled ima Matjaž Jaklič, ki je tam vodja tehničnega sektorja, o tem, kaj sporoča nizka povprečna starost nogometašev v slovenski ligi. »To se mi ne zdi skrb zbujajoče. Razmere v športu so vedno povezane z razmerami v državi. Poleg tega so lahko mladi igralci tudi prednost. V državah, kjer je starostna meja višja, nogometaši po koncu mladinskega staža namreč težko pridejo v člansko ekipo že v naslednji sezoni, medtem ko je v Sloveniji ta potem lažja. Tudi v Sloveniji prehod ni lahek, a lažji kot v nekaterih drugih državah. V prvi slovenski ligi lahko igrajo le kakovostni igralci,« je dejal. Tudi sicer je Jakličev pogled bolj optimističen. Na to, da se mladi težko od koga učijo, ker je izkušenih nogometašev malo, pravi, da je takšno le trenutno stanje. Prepričan je, da bo čez nekaj let drugače. »V klubih se zdaj v mlajših selekcijah dobro dela, poleg tega imamo veliko nadarjenih igralcev. Vprašanje pa je, ali je prav, da ti mladi igralci pri 16 letih odhajajo v tujino? Ali so nogometno pripravljeni, da funkcionirajo v tujem okolju? Tu imajo veliko odgovornost starši,« se je dotaknil še enega velikega problema slovenskega nogometa. A v tem kontekstu naj ostane le pri vprašanju, kdaj drugič morda sledi tudi odgovor.