Senat je namreč v celoti sledil očitkom, pod katere sta se podpisala mariborska tožilca Izidor Rojs in Iztok Krumpak. Obtožena Matjaž Škorjanc in Nuša Čoh sta torej kriva po vseh točkah obtožbe. Po prepričanju sodišča je Škorjanc oseba, ki se je skrivala za spletnim vzdevkom Iserdo, in je torej avtor izjemno škodljive programske kode, s pomočjo katere so spletni zlikovci izpeljali napade na spletne strežnike, neopazno zajemali od nič hudega slutečih uporabnikov gesla, uporabniška imena, bančne podatke in druge osebne informacije.
Pri prijetju pomagal FBI
Škorjanc naj bi svojo programsko kodo prodal najmanj 223-krat in zaslužil 114.451 evrov. Med kupci sta bila tudi Mentor Leniqi in Darko Goričanac, ki sta na začetku tega sodnega procesa priznala krivdo. Da je od Škorjanca kupil ilegalne programe, je priznal tudi Aljoša Borković iz BiH, ki je bil v svoji domovini obsojen na pogojno zaporno kazen. Najbolj razvpiti stranki Iserda pa sta bila Španca Forencio Ruiz in Juan Rios, ki sta bila odgovorna za to, da je afera Mariposa odmevala po vsem svetu. Ruiz in Rios sta namreč Škorjančeve programe upravljala z najbolj razvpitim botnetom, imenovanim Mariposa, s katerim sta januarja 2010 izpeljala dva napada na računalniške sisteme v Kanadi in povzročila večmilijonsko škodo.
Ko so španski policisti s pomočjo ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI prijeli hekerja, se je začelo še intenzivnejše iskanje avtorja programov in se končalo konec oktobra 2011 v Goriški ulici v Mariboru. Policisti so pri Škorjancu opravili hišno preiskavo, mu odvzeli prostost, preiskovalni sodnik pa ga je poslal v pripor, kjer je preživel kar 20 mesecev.
Krivde ni priznal
Škorjanc v poldrugo leto trajajočem sodnem postopku ni priznaval krivde, s preiskovalci ni maral sodelovati, njegova obramba pa je temeljila predvsem na izločitvi elektronskih dokazov, ki jih je pridobil tajni sodelavec FBI. Zagovornik Janko Jerman ml. je zatrjeval, da so ti dokazi nezakoniti, ker FBI ni imel ustrezne odredbe pristojnega sodišča. Senat se z njim ni strinjal.
Škorjanca je obsodil, ker je izdelal pripomočke, namenjene kaznivim dejanjem, Leniqiju, Goričancu, Boškoviču, Ruizu in Riosu je pomagal pri napadih na informacijske sisteme, skupaj s svojim nekdanjim dekletom Nušo Čoh pa naj bi pral denar, ki ga je prejel kot kupnino za svoje programe. Ni pa sodišče sledilo predlogu glede višine kazni. Rojs in Krumpak bi Škorjanca obsodila na sedem let in šest mesecev zapora in na plačilo 10.000 evrov denarne kazni, Čohovo naj bi doletela 18-mesečna pogojna zaporna kazen.
Sodišče je Škorjanca obsodilo na štiri leta in deset mesecev zapora, Čohovo pa na osem mesecev pogojne zaporne kazni. Obdolženec, ki se je med prebiranjem sodbe nekajkrat kislo nasmehnil, bo v primeru pravnomočnosti sodbe moral plačati 3000 evrov kazni, sodišče mu bo odvzelo stanovanje, avtomobil in zaseženo računalniško opremo, plačati bo moral tudi del stroškov sodnega postopka. Ali bo sodba dejansko doživela pravnomočnost, ne bo znano prav kmalu. Nanjo se bosta namreč pritožila tako obramba kot tožilstvo.