Najbolj poznan je kot nekdanji vrhunski teniški igralec, nato pa je bil praktično vse, kar mu je prišlo na pamet. Organiziral je turnirje v pokru, na katerih je tudi igral, bil je televizijski voditelj pa strokovni komentator, športni agent, imel je farmo s konji, kokoškami in goskami, a od zdaj naprej je tudi teniški trener. Čeprav tega poklica še ni opravljal, bo tenisa učil Novaka Đokovića, drugega igralca sveta.

»Bil sem presenečen. Takšnega telefonskega klica nisem pričakoval,« je začel razlagati Boris Becker. »Ponosen sem, da me je za pomoč prosil tako dober igralec. Z Novakom sva se vse dogovorila v Monte Carlu.« Becker se je tako pridružil vse bolj številni četici nekdanjih teniških asov, ki so zdaj trenerji. Prvi v vrsti je Ivan Lendl, ki je do wimbledonskega prestola popeljal Andyja Murrayja, tu pa so še Michael Chang (Kei Nišikori), Goran Ivanišević (Marin Čilić), Sergi Bruguera (Richard Gasquet)... Kljub temu je Becker prepričan, da sedanja generacija teniških igralcev ni najboljša v zgodovini. »Mislim, da Novak Đoković in Rafael Nadal ne bi bila tako uspešna v dobi servisa in voleja, morda bi le Roger Federer zmogel preskok miselnosti v igri. Resda je res zmagal na več turnirjih kot kdor koli, vendar ostaja neznanka, če bi ugnal Johna McEnroja, Björna Borga, Roda Laverja ali mene.«

Tablete in viski proti stresu

Kot igralec je Becker osvojil šest turnirjev za grand slam, povprečno pa je treniral dvakrat na dan. Poleg tenisa je popoldan dvigal tudi uteži, vsak trening pa je končal z 200 do 300 počepi. Do vseh uspehov je prišel tudi s slovensko pomočjo, saj je njegov trener pri sedmih letih postal Slovenec Boris Breskvar. V njem je videl neizmeren talent, čeprav so številni »strokovnjaki« Beckerju svetovali, naj se raje začne ukvarjati s kakšnim drugim športom, češ da v tenisu ne bo nikoli uspel. V Slovenijo pa je Becker večkrat prišel v času svoje profesionalne kariere, ko je daleč od oči novinarjev in objektivov fotoreporterjev na skrivaj vadil ter nabiral moči na Bledu.

V avtobiografiji je Becker priznal, da je med kariero posegal po tabletah in alkoholu. »Tablete proti nespečnosti in viski je bil način, s katerim sem premagoval pogoste strese. Večkrat se je zgodilo, da brez te kombinacije zvečer sploh nisem mogel zatisniti oči,« je zapisal Becker, ki naj bi tablete prvič vzel leta 1987, torej že pri 19 letih. »Na nekaterih teniških dvobojih sem bil zaradi tablet in alkohola zelo zaspan in melanholičen. To se mi je zgodilo tudi v finalu turnirja v Wimbledonu leta 1990, ko sem izgubil proti Švedu Stefanu Edbergu.«

Za finance skrbi mama

Odkar je pri dobrih sedemnajstih letih osvojil Wimbledon, pa Beckerju v žepu ne zmanjka denarja. Morda tudi zato, ker je za njegove finance vrsto let skrbela kar mama Elvira. Tako Boris bojda nikoli ni imel svoje kreditne kartice, ampak je vse račune zbiral Borisov potovalni menedžer Waldemar Kliesing ter jih pošiljal njegovi materi. Slednja je tudi skovala plan, kako naj bi se njen sin izmuznil visokim nemškim davkom, kar pa so oblasti odkrile leta 2002. V preiskavi so namreč našli pisma in fakse iz let 1991 in 1993, ki naj bi dokazovali, da je Becker v tem času živel v Münchnu in ne v Monte Carlu. Prebival je v stanovanju, ki ga je uradno najela njegova sestra Sabine, najemnino pa je z Borisovim denarjem plačevala mama Elvira. Na ta način naj bi Becker utajil za vsaj pet milijonov evrov davkov, za kar je dobil dvoletno pogojno zaporno kazen, zraven pa je moral plačati 330.000 evrov denarne kazni, 200.000 evrov je moral dati v dobrodelne namene, vrniti pa je moral tudi za 2,5 milijona utajenih davkov.

Poleg dacarjev pa je imel Becker vedno težave tudi z ženskami. Seveda, če pogledamo s strani, da mu ne uspe dolgo zdržati v resni zvezi, kajti najdejo se tudi moški, ki bi dali vse, da bi v posteljo pospremili toliko deklet, kot jih je Boris. Sedaj je drugič poročen, ima štiri otroke s tremi ženskami, hčerko Anno pa je spočel z rusko manekenko Angelo Emerakovo kar v pralnici razkošnega hotela v Londonu. Becker je očetovstvo najprej zanikal, ker naj bi šlo zgolj za oralni spolni odnos, toda analiza DNK ga je ujela na laži. Ljubezni za eno noč in hčerki se je Becker skušal odkupiti tako, da jima je v Londonu za 800.000 funtov kupil stanovanje pokojne princese Diane, ki je v njem živela, ko še ni bila princesa. Hkrati jima je izplačal tudi 100.000 dolarjev, za vsak mesec do hčerkinega sedemnajstega leta pa mora plačevati še preživnino v višini 5000 dolarjev.

Toda Becker zatrjuje, da skakanje pod rjuhami še zdaleč ni njegova edina zabava: »Rumeni časopisi me sicer obsojajo, da je moj najljubši hobi seks, a te trditve sploh ne bi komentiral. Najraje imam namreč glasbo. Kitaro igram že od otroštva, lahko pa se celo zahvalim, da sem zaigral na kitaro tudi ob pevski pomoči Lionela Richieja. To je bilo zame še posebno doživetje.«