Andrea Massi je sobotno smukaško tekmo spremljal tako na trnih, kot ga doslej še nismo videli. Med smučanjem najboljše slovenske športnice je bil videti kot najbolj fanatičen nogometni navijač. Ko je Tina Maze med nastopom storila napako, je mahal, kot bi Maradona, ki ga je občudoval v mladosti, zgrešil prazen gol. Že v naslednjem trenutku je spet glasno navijal. Po prihodu Črnjanke v cilj je bil zadovoljen. Čeprav ni vedel, katero mesto bo Korošica dosegla, se je zavedel, da je pokazala sposobnost, ki je doslej pri Tini Maze nismo bili vajeni. Da se po napaki ni predala, temveč še bolj napadla, kar ji je prineslo sedmo uvrstitev na zmagovalne stopničke na smukih v svetovnem pokalu. Ista odlika je Tino Maze krasila tudi na nedeljskem veleslalomu. »V šestih letih mi nikoli ni bilo lahko. Ne vem, kako sem spremljal Tinino vožnjo, ker se na okolico ne oziram. Ko ne gre, je težko. Takrat so vsi pametni. Lepo jih pozdravljam. Pozdravljam pa tudi tiste, ki so nas te dni in tedne podpirali. In tudi teh je bilo veliko,« je začel pogovor Andrea Massi.
Objem s Tino po opravljenem delu je na daleč kazal, da vam je padlo z ramen veliko breme.Res je, veliko olajšanje sva in smo doživeli. Smo v lepih krajih, ki jih žal nimamo časa opazovati s takšnimi očmi. Nismo bili na počitnicah, temveč na intenzivnem in garaškem delu. Tino smo morali pripeljati do nivoja, v kakršnem se je pokazala v Val d'Iseru. Takšna pot je s perfekcionistko zelo težka. Vedno sem v Tino zaupal. A do valdiserskega napredka je prišla le zato, ker je tudi sama zaupala vase. Reagirala je na progi, ko smučanje ni bilo perfektno, ampak je bilo zelo dobro. Če bi smučala perfektno, bi z naskokom zmagala. Tako pa je bila druga in je dosegla le fenomenalen rezultat.
V skupnem seštevku svetovnega pokala je Tina Maze še naprej peta, a se zdi vodilna četverica Riesch-Weirather-Gut-Fenninger dosegljiva.Tekme, s katerih poročate, so vendar preizkušnje svetovnega pokala, ne pa občinske tekme Gorice. Konkurenca je izjemna, sezona je olimpijska. Treba je razumeti, da tudi začetek svetovnega pokala ni bil tako slab, kot je bil nekaterim videti. Če bi bil, potem bi bila Tina daleč od omenjenih štirih tekmic in še kakšne. Kot sem vam povedal že pred časom, bo spomladi še zabavno.
Tudi Tina Maze se je smukaškega uspeha veselila bolj kot običajno, mar ne?Tini sem rekel, naj se bolj veseli svojih uspehov in naj ne bo tako stroga do sebe, če smo že mi do nje. Je tekmovalka, ki je pokazala profesionalnost vsemu svetu, ne le sebi. Vesel sem, ko vidim Tino, da se veseli. Priznam, da sem Tino v šestih letih »napumpal« s samozavestjo. Ker je prej ni imela. Naši športniki, ali če hočete vaši, torej slovenski, imajo katastrofalno samozavest. Na tem področju sem moral narediti ogromno. Zdaj je Tina samozavestna, zrela in profesionalna.
Kaj vas je v Val d'Iseru najbolj razveselilo?Tinin pristop. Da se ni sekirala ali obupala, ko je storila napako, temveč je po njej napadla. Največja mojstrica v tem je bila Lindsey Vonn, ki je znala po velikih napakah zmagovati.
Kaj je bilo tako drugače pred Val d'Iserom, da se je Tina Maze prav tu pokazala v najlepši luči v sezoni?Tina je naredila velik premik v glavi. Problem je bil slab začetek sezone, ki je sprožil domino reakcijo.
Kako, če je bila Tina po neuspehu v Söldnu na drugi tekmi sezone v Leviju tretja...To je že res, a je potem prišel Beaver Creek, kjer se Tina znova ni znašla. In je šla spet korak nazaj. Določene stvari smo rešili tudi znotraj ekipe. Predvsem, kar zadeva pristop, saj sem tudi sam naredil korak nazaj, kar, verjemite mi, ni bilo enostavno. Predvsem po tem, ko sem ustvaril sistem, ki je učinkovit. A tako pač je v življenju. Ne gre vedno vse po maslu, kot mislijo nekateri. V športu ni nič samoumevno. Po velikih rezultatih pridejo padci.
Ste lahko konkretnejši pri korakih naprej in nazaj?Morda sem Tino premalo poslušal. Čeprav o svojem pristopu ne dvomim oziroma sem prepričan, da je pravi. Očitno je v nekem trenutku naletel na blokado. Ne morem vedno vsak dan od Tine nekaj zahtevati in spet zahtevati, pa zahtevati. Ko se tekmovalec ne počuti dobro, mora iti korak nazaj.
Torej priznate, da ste od Tine zahtevali preveč?Priznam. Tina se je po lanski neverjetni sezoni znašla v povsem novi luči. Drugačni za vse nas. V St. Moritzu sem naredil nekaj ekstremnega, da sem Tini dokazal, da ji zaupam. Po superveleslalomski tekmi sem se izoliral. Naslednji dan pred veleslalomom nisem šel z njo na hrib. Želel sem ji pokazati, da ji zaupam. Dobil sem namreč občutek, da sem toliko ob njej, da ne razmišlja več sama. Držati športnika na kratki vrvici ne pomeni zaupanja. To je le dokaz, da se nečesa bojiš. Jaz sem vrvico spustil.
Da torej v St. Moritzu niste šli na tekmo, je bila torej izključno vaša odločitev in ne posledica, da si je to želela Tina?Da.
Kakšno je zdaj vzdušje v ekipi?Precej boljše, kot je bilo. Ko je bil v naši ekipi še Magoni, sem mu povedal, da Tina ne potrebuje trenerja tehničnih disciplin, temveč trenerja, ki bo zdržal naš tempo in ki bo v vsakem trenutku predan Tini. Ko smo prišli do zavidljivega nivoja, štiriletnega obdobja nismo izpeljali do konca, saj mu je manjkala še ena sezona. In to olimpijska. Ker je Magoni ekipo zapustil, nimam do njega nobenega rešpekta. Prestopiti v drugo ekipo v olimpijskem letu je velika napaka. Lahko jo imenujem tudi športna ignoranca. Kar zadeva prave linije smučanja je Ronconi boljši od Magonija, saj je bil nekoč dober smukač.
Nadaljevanje sezone bo v znamenju tehničnih disciplin, saj si sledijo tekme v Lienzu in Zagrebu, na novega leta dan morda tudi v Münchnu. Ali prihajajo te preizkušnje ob pravem času?Težava božičnih praznikov, ki prihajajo, je v tem, ker potrebujemo dober in kvaliteten trening tehničnih disciplin. In to je v Sloveniji problem. Gradimo skakalnice, nismo pa sposobni narediti dveh prog s po 30 vrati, ki bi bili pripravljeni za najboljšo tekmovalko na svetu. To je absurd. Zdaj za 26. decembra nekje iščem trening veleslaloma in slaloma, ki bosta zelo pomembna, morda celo odločilna za nadaljevanje sezone.