Te dni je Termo-tehnika, bronasta gazela 2013, končno dobila gradbeno dovoljenje za gradnjo upravno-proizvodnega objekta, ki jim bo omogočil povečanje proizvodnih zmogljivosti in združitev dosedanjih proizvodnih ter skladiščnih enot, ki so razpršene po Braslovčah, na enem mestu. Leto 2013 bodo v braslovški gazeli zaključili z okoli 11 milijoni evrov in 49 zaposlenimi, slika pa bi bila lahko drugačna, če bi gradbeno dovoljenje dobili na primer že pred šestimi leti, ko je postalo jasno, da postajajo obstoječi proizvodni prostori, ki se raztezajo na skupno 800 kvadratnih metrih, kjer izdelajo 5000 toplotnih črpalk in hladilnih sistemov na leto, premajhni.

Tedaj so namreč želeli graditi na zemljišču, ki je bil načrtovano za industrijsko cono, kjer bi imeli na voljo 9000 kvadratnih metrov, a se je zapletlo pri občinskem prostorskem načrtu. Gre za približno 50.000 kvadratnih metrov zemljišča med avtocestnim izvozom Šentrupert in regionalno cesto proti Mozirju.

Prenormirana zakonodaja

Zaplet se je začel zelo počasi in s številnimi osebnimi posredovanji tako na lokalni kot državni ravni na ministrstvih razpletati šele jeseni 2012, vlogo za gradbeno dovoljenje pa so na upravno enoto prvič vložili julija letos. V tem času so jih k sebi snubili tako iz Črnomlja, Kisovca, Slovenj Gradca in Celja, njihov največji kupec, Austria Email, jih je celo vabil v obrtno cono pri Celovcu oziroma v Pliberk, kjer znaša cena za kvadratni meter komunalno urejenega zemljišča sedem evrov. Čeprav je njihova projektantka skupaj s številnimi strokovnimi sodelavci pripravila vlogo že junija 2013 z namenom pridobiti gradbeno dovoljenje v prvem poskusu, se to ni zgodilo. Po skrbnem pregledu je upravna enota namreč vrnila vlogo v dopolnitev.

Težave so se pokazale zaradi prenormiranih zakonskih zahtev, ki jih je praktično nemogoče uskladiti. Tako na primer je upravna enota zahtevala soglasja oziroma izjave od določenih strank v postopku (DARS, DRSC, občina) v točno določeni obliki, ki pa jih slednje v tako zahtevani obliki ne morejo izdati.

Škoda tudi za banke, lokalno skupnost in državo

Tako so bila soglasja oziroma izjave samo zaradi zakonsko zahtevane oblike zavrnjena in sledila so naporna usklajevanja, za to pa so spet porabili skoraj tri mesece časa. »Najhuje pri vsem pa je, da je zakonodaja tako zapletena, da je težko pokazati na krivca za nastalo zamudo. Dejstvo je samo eno, da na koncu ni oškodovan samo investitor, ki je načrtoval začetek gradnje že v mesecu septembru, temveč tudi potencialni izvajalci, banke, občina in na koncu tudi država, ki bi s zgodnjim začetkom investicije zgolj pridobili dodatne prihodke. Tako se bodo vsi ti potencialni prihodki premaknili v prihodnost,« dolgotrajnost postopkov opisuje Rudi Kronovšek iz Termo-tehnike.

Gradbeno dovoljenje je v minulih dneh končno prinesel »božiček«, tako da je investitor na koncu hvaležen vsem, ki so pokazali pripravljenost in prizadevanje za čimprejšnjo rešitev postopka. Vendar so v Termo-tehniki kljub pridobitvi gradbenega dovoljenja občutki mešani, saj sta se začetek gradnje in s tem selitev v nove prostore prestavila za najmanj pol leta. Pri tem pa neposrednih in oportunitetnih stroškov sploh ne želijo izračunati, da si ne bi povzročali dodatnega glavobola. Sočasno se Rudi Kronovšek sprašuje, kdaj bodo v praksi začele veljati besede ministra Gregorja Viranta, da bo možno pričakovati gradbeno dovoljenje v roku meseca dni.

Četrt milijona evrov

»Ko bo nova proizvodnja stekla, lahko računamo na kar 30-odstotno povečanje proizvodnje in prihodkov, kar pomeni četrt milijona evrov dodatnih prilivov v državno in lokalno blagajno iz naslova davkov in raznih nadomestil, saj bi zaposlili tudi 15 novih sodelavcev,« poudarja Kronovšek.

Glede na to, da pa bi lahko brez nekajletnega zapleta z občinskim planom gradili že nekaj let prej, lahko na primer ta znesek primerno nekajkrat pomnožimo. Kolikšna škoda podjetju nastaja, ker novi prostori še ne stojijo in torej ne teče povečana proizvodnja, v Termo-tehniki ne računajo, so pa pred časom izgubili večje naročilo avstrijskega partnerja Austria Email, ki se je za to odločil, ker je presodil, da ima Termo-tehnika premajhne zmogljivosti.

»Ker je proizvodnja tako velika, kot je, se tudi za osvajanje novih trgov, kot sta Švica in Francija, še nismo odločili. Kar nekaj stroškov nam povzroča logistika med proizvodnimi enotami in dislociranim skladiščem. Za dostavo črpalk na primer iz skladišča do odpremnega mesta tako potrebujemo vsaj tri ljudi, voznika, viličarja in pomočnika, v novem poslopju pa bo vse opravila ena oseba v bistveno krajšem času,« opisuje Rudi Kronovšek.