»Ker so spoštovali vrednote tistega časa, je Franja ostala in se ohranila do dandanes«

Bolnica Franja ima svojo zgodovino tudi v času po vojni, zato ker so ljudje živeli in čutili s Franjo, je danes na krajši slovesnosti ob koncu pohoda dejala direktorica Mestnega muzeja Idrija Ivana Leskovec. "Ker so spoštovali vrednote tistega časa, je Franja ostala in se ohranila do dandanes," je poudarila Leskovčeva.

Po kapitulaciji Italije, jeseni 1943, je dr. Viktor Volčjak po nasvetu domačina Janeza Peternelja s skupino borcev začel z izgradnjo nove bolnišnice v težko dostopni soteski Pasice v Dolenjih Novakih na Cerkljanskem, so o bolnici zapisali v Mestnem muzeju Idrija. S predano pomočjo domačinov je gradnja potekala postopoma vse do konca vojne, ko se je na dnu globeli ob potoku Čerinščica stiskalo 14 lesenih barak in več pomožnih objektov. Že v času vojne so jo poimenovali po partizanski zdravnici Franji Bojc Bidovec, ki jo je tudi največ časa vodila.

Ranjencem so zavezovali oči, da ne bi mogli izdati, kje so se zdravili

V centralnem oddelku Franje, ki ga danes poznamo kot Partizansko bolnico Franja, se je zdravilo 578 težjih ranjencev, v 10 zunanjih oddelkih pa še okoli 300 lažjih. Med ranjenci so bili poleg Slovencev tudi pripadniki narodov iz nekdanjih Jugoslavije in Sovjetske zveze, Italijani, Poljaki, Francozi, dva Avstrijca ter dva Američana.

Dostopna pot je vodila po potoku Čerinščica. Ranjencem so pred prenosom, ki je potekal ponoči, zavezovali oči, da ne bi mogli izdati, kje so se zdravili. Bila je edina med skritimi partizanskimi bolnišnicami, ki je poskrbela tudi za premišljeno izdelan obrambni sistem. Sovražnik se je dvakrat znašel v njeni neposredni bližini, vendar je ni odkril. Bolnišnica v soteski je bila namenjena predvsem težjim ranjencem, medtem ko so se ostali zdravili na zunanjih oddelkih, ki se po vojni niso ohranili.

Kulturni spomenik državnega pomena

Partizanska bolnišnica Franja je kulturni spomenik državnega pomena, vpisana je na Poskusni seznam svetovne dediščine pri UNESCO in nosi Znak evropske dediščine. Kljub izgubi dela originalne materialne dediščine v povodnji leta 2007 je v celoti ohranila izvorno sporočilo in ostaja dragocen pomnik humanosti, plemenitosti in tovarištva ter simbol mednarodnega povezovanja in odpora.

Že dopoldne pa so v Gorenji Trebuši pripravili slavnostno sejo odbora skupnosti borcev IX. korpusa narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije ob 70. obletnici ustanovitve. Predsednik SD Igor Lukšič je v nagovoru med drugim dejal, da neoliberalizem ni prava pot in da je za Slovenijo pomemben nujno potreben premik v Evropi. Opozoril je, da nočejo Evrope in Slovenije, v kateri se "denar izgublja v rokah peščice ljudi", ampak da želijo državo, ki bo služila narodu.