Po podatkih evropske komisije je med letoma 2007 in 2013 v okviru Erasmusa nepovratni denar za študij, usposabljanje in prostovoljno delo v tujini dobilo 28.000 Slovencev. V študijskem letu 2011/2012 se je za polletni študij v tujini odločilo 1411 študentov, za delovno prakso pa 324, kar je, glede na podatek, da imamo vsako leto vpisanih 80.000 študentov, zelo malo, četudi naj bi veljalo, da imajo mladi z izkušnjami iz tujine boljše izhodišče pri zaposlovanju.
Med študijem je treba graditi boljšo zaposljivost
Dobra zaposljivost, pomembna ob prehodu na trg dela, je v marsičem odvisna prav od posameznikovih ravnanj v času študija: kako se mu je uspelo odzvati na priložnosti, ki so se mu ponudile v času študija, kako je znal oblikovati in slediti svojim kratkoročnim ciljem in ambicijam, kako je bil uspešen pri iskanju pravih podpor in nasvetov, pri oblikovanju in odbiranju svoje poti. Naši študenti gredo kot večina evropskih študentov najpogosteje študirat in na prakso v Španijo, Nemčijo, na Portugalsko, v Francijo in Avstrijo.
V Avstriji si strokovne in praktične izkušnje z delom pridobiva tudi Jan Ražen, absolvent Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in hkrati študent ekonomije na univerzi v Gradcu. Izmenjavo Erasmus je opravil v Salzburgu, kamor je lani odšel predvsem z željo izboljšati svoje znanje nemščine. Ob tem je hotel spoznati nove ljudi in se, kot večina študentov, tudi zabavati. »Če sem povsem iskren, je bil eden od razlogov za to, da sem izbral Salzburg, prav bližina mojega najljubšega smučišča,« iskreno prizna. Ker po enem semestru še ni želel domov, je izmenjavo podaljšal še za en semester, v Salzburgu si je našel tudi občasno delo.
»Program Erasmus je že tako utečen, da lahko študent, ki del študijskih obveznosti opravi v tujini, to stori brez večjih zapletov. Vse potrebne informacije so dostopne na fakulteti prek koordinatorjev. Na pravni fakulteti, na primer, za študente vsako leto pripravljajo predstavitve študentov, ki so že bili v tujini, na spletni strani fakultete pa so dostopne tudi vse informacije v zvezi z izmenjavo. Ko se študent odloči za posamezno univerzo, s pridobitvijo mesta po navadi ni težav, prav tako ne s podaljšanjem izmenjave na dva semestra. Tudi prijatelji, ki so se odločili za izmenjavo, imajo izkušnjo v lepem spominu.«
Od izmenjave do prakse
Jan Ražen je na pravni fakulteti univerze v Salzburgu dobil nekaj več praktičnih izkušenj, saj je študij v večji meri prepleten s projektnim delom. Ima pa sicer odhod v tujino po njegovem mnenju še druge prednosti. »Postavljen si v tuje govoreče okolje, v katerem se moraš sam znajti. Ni vedno enostavno, a tako postaneš bolj samostojen in tudi bolj samozavesten. So pa tudi drugi tuji študenti v enakem položaju in tako hitro spoznaš prijatelje iz vse Evrope. Z nekaterimi še vedno ohranjam tesne stike, novo leto bomo na primer prav s prijatelji iz Salzburga praznovali v Pragi.«
V začetku letošnjega leta je naletel na enega od razpisov za pripravništvo v Gradcu, ki jih za študente prava in ekonomije iz držav nekdanje Jugoslavije razpisuje banka Steiermärkische Sparkasse. Ker je pričakoval zahteven izborni postopek in veliko konkurenco, se je po pomoč obrnil na svetovalke Kariernega centra Univerze v Ljubljani. Te so mu svetovale pri oblikovanju motivacijskega pisma in pripravah na zaposlitveni pogovor. »Sodelovanje na tovrstnih razpisih toplo priporočam vsakomur. Izkušnje, ki si jih s tem pridobiš, so neprecenljive. Seveda pa se je na razpis treba ustrezno pripraviti in kariernim centrom sem izjemno hvaležen za podpro, ki so mi jo ponudili, predvsem pomoč pri pisanju motivacijskega pisma.« Po nekaj tednih je na njegovo veliko veselje prišlo vabilo za pogovor v Ljubljani.
»Takrat smo morali v desetih minutah in na petih prosojnicah predstaviti svojo idejo, kako bi rešili brezposelnost med mladimi. Glede na omejitev časa in kompleksnost problema je bil to za nas kar velik zalogaj.« Sledila so še druga vprašanja komisije, pogovor pa je potekal v angleščini. »Zadnje soočenje je potekalo v Gradcu, kjer smo svojo idejo morali dodelati do stopnje, da bi jo bilo mogoče tudi udejanjiti. To pomeni, da smo izdelali neke vrste poslovni načrt in ga v vsega petih minutah ter na treh prosojnicah predstavili v nemškem jeziku. Seveda je vse skupaj zahtevalo tudi nekaj kreativnosti.«
Imeti in znati uporabljati različna znanja
Jan Ražen je bil nad samim sprejemom v banki navdušen. »Na začetku so za nas pripravili spoznavni večer, kjer so bili prisotni vsi vodilni v banki.« V naslednjih tednih so začeli intenzivne seminarje, kjer so jim predstojniki posameznih oddelkov predstavili delovanje banke, njeno filozofijo in vizijo razvoja. »Najbolj presenetljivo zame je bilo, da so nas kljub naši neizkušenosti sprejeli za svoje.«
Na graški univerzi zdaj študira ekonomijo, ker je presodil, da mu bodo ta znanja pri delu koristila, zaveda pa se tudi tega, da mora biti posameznik za uspešno opravljanje nalog na katerem koli delovnem mestu spodoben prepletati in uporabljati različna znanja. »Učenje se zagotovo nikoli ne konča,« je prepričan Jan, ki upa, da bo v Gradcu ostal tudi v študijskem letu 2014/2015. Aktivno se je vključil še v delo mednarodne študentske neprofitne organizacije AIESEC, katere poslanstvo je mladim po svetu zagotoviti profesionalne ali prostovoljne prakse v tuji državi.
Tujim praktikantom pomagajo pri pridobivanju vizuma in iskanju stanovanja ter prilagoditvi na način življenja v Avstriji. Janova naloga je poiskati podjetja, ki bi bila v Avstriji pripravljena sprejeti take ljudi, navdih za delo pa najde prav v prepričanju, da bo takšna priložnost tujim praktikantom prinesla neprecenljivo mednarodno izkušnjo in osebno rast, ki ju je na lastni koži izkusil tudi sam.