V enakem obdobju se je za 1,25 odstotka zvišala cena nafte. Kupci so morali konec tedna za 159-litrski sodček zahodnoteksaške nafte odšteti 98,7 ameriškega dolarja. Občutno pa je popustila cena žlahtnih kovin. Zlato je pod prodajnimi pritiski izgubilo okoli tri odstotke vrednosti. V petek je bilo treba za zlato unčo odšteti manj kot 1200 ameriških dolarjev. Zanimivo trgovanje smo spremljali pri srebru. Na prvi pogled se cena v štirinajstih dneh praktično ni spremenila, vmesno dogajanje pa kaže precej bolj volatilno trgovanje. Kupci so namreč ceno z nivojev okoli 19,4 ameriškega dolarja dvignili vse do 20,5 dolarja, nato pa popustili pod prodajnimi pritiski in spustili ceno za slabih šest odstotkov nazaj na nivoje med 19 in 19,5 dolarja za unčo.
Občutna nihanja na delniških, surovinskih in denarnih trgih so bila zaradi zasedanja ameriškega FOMC (odbor za operacije na odprtem trgu ameriške centralne banke FED). Na govorniški oder je pred oči svetovne javnosti stopil »predsednik v odhajanju« Ben Bernanke, ki je sporočil, da bo FED nekoliko upočasnil tempo in efektivno prestavil v nižjo prestavo s prihodom nove »voznice« Janet Yellen. Finančne stimulacije se z januarjem prihodnje leto zmanjšujejo za 10 milijard na 75 milijard dolarjev na mesec. Za odločitev za zmanjšanje stimulacij so bile krive boljše številke iz gospodarstva – stabilen trg dela in krepitev gospodarske rasti. V isti sapi je Bernanke hitro dodal, da bo FED še naprej držal izredno nizke obrestne mere vsaj do začetka leta 2016, tudi če stopnja brezposelnosti pade pod 6,5 odstotka. To je bilo dovolj, da so kupci delniške tečaje močno dvignili, na drugi strani pa so popustile cene žlahtnih kovin. Seveda je k obojemu prispeval močan ameriški dolar, ki je od objave proti košarici valut pridobil skoraj dva odstotka vrednosti.
