Obstajajo številni razlogi za nezadovoljstvo z bankami. Mnogi poudarjajo, da nas je v sedanjo krizo pahnil prav bančno-finančni sektor. V obdobju 2004–2008 so se v Sloveniji krediti povečevali bistveno hitreje kot depoziti, kar je spodbujalo močno zunanje zadolževanje bank in prevzemanje previsokih tveganj. Prociklično delujejo banke tudi danes. Podjetja namreč opozarjajo, da jim banke ne sledijo v njihovih najtežjih trenutkih. Še manj so banke aktivne pri reševanju zadolženih podjetij, zato se je recesija dodatno poglobila. Slaba banka jih bo dokončno odrešila mukotrpnega dela s problematičnimi podjetji. Banke si bodo preprosto umile roke. Na ravni EU je še slabše. Ščitijo se finančni interesi bank na račun krčenja socialne države in javnega sektorja. Zavestno se krši eno izmed temeljnih bančnih zavez glede nedotakljivosti bančnih vlog (Ciper). Vse skupaj ogroža zaupanje v celotni bančni sistem v EU. Pogled na projekte, ki jih sofinancirajo evropske javne banke (EIB, EBRD), prav tako ni spodbuden. V JV Evropi bodo namreč prevladovali projekti tipa TEŠ 6. »CEE – Bankwatch Network« opozarja, da sta glavni namen financiranje umazane tehnologije na obrobju EU in izvoz energije v EU.

Zaradi omenjenih razlogov se v mnogih evropskih državah krepijo pozivi po prenosu prihrankov iz tradicionalnih bank v družbeno odgovornejše banke. V Veliki Britaniji je na primer nastala pobuda »Move your money«. Pobudniki so razvrstili britanske banke po stopnji njihove družbene odgovornosti. Ocenjevali so kvaliteto storitev, organizacijsko kulturo, podporo realnemu gospodarstvu in etičnost poslovanja. Posledično je od leta 2012 že več kot 4 milijone ljudi preneslo svoje račune. Ne gre več samo za modno muho. Gre za obliko naraščajočega pritiska na obstoječe banke. Podobne pobude so se oblikovale tudi drugod po Evropi (na primer Španija). Ljudje želijo imeti večji vpliv na to, kaj se dogaja z njihovim denarjem. Še posebej kadar nosijo breme sami, kot davkoplačevalci, zaradi nespametnih preteklih bančnih odločitev, ali njihovi potomci, zaradi financiranja ekološko spornih projektov.

Etične banke vodijo kreditno politiko v skladu z interesi svojih varčevalcev. Varčevalec ne želi sodelovati z banko, ki izvaja ali podpira določene dejavnosti, s katerimi se ne more strinjati (na primer podpora diktatorjem, financiranje nakupa orožja, delovanje v davčnih oazah). Potrebni pogoj za njeno poslovno uspešnost je ponudba kakovostnih in konkurenčnih bančnih storitev, saj so pravila igre za vse banke enaka. Toda družbeno odgovorna banka mora ponuditi svojim varčevalcem bistveno več. Ključna sta transparentnost in zavedanje širših posledic njenih odločitev.

Banka se lahko zaveže, da bo sledila določenim načelom. Toda zaradi bančne tajnosti ni mogoče tako enostavno ugotoviti, ali banka v resnici sledi deklarirani politiki. To je pomembno predvsem za varčevalce, ki so se odločili za prenos svojih prihrankov v družbeno odgovorno banko. Pri tej je zato zaupanje še pomembnejše kot pri tradicionalnih bankah. Banke zato praviloma objavijo (zgolj) seznam tistih podjetij in posameznikov, s katerimi poslujejo. Samo skozi takšno transparentnost lahko varčevalci dobijo občutek, kam gre njihov denar.

V središče delovanja poslovnih bank se pogosto postavlja koncept trajnostnega razvoja. Na okoljskem področju imajo prednost projekti, kot so proizvodnja organske hrane, OVE in reciklaža. Na socialnem področju je pomembno reševanje stanovanjske problematike. Večina slovenskih bank spodbuja etičnost zgolj na notranjeorganizacijski ravni. Začne in konča se pri kodeksu bančnih uslužbencev in pri usmeritvah glede gospodarnega ravnanja s papirjem ter električno energijo. Toda mnogo bolj kot notranja je pomembna tako imenovana zunanja etičnost delovanja. Financiranje projekta, ki povzroča določeno okoljsko škodo, pomeni nastanek razkoraka med zasebnimi in družbenimi stroški delovanja banke. Banke bi lahko skozi cenovno diferenciacijo svojih produktov delovale mnogo bolj družbeno odgovorno. Pri financiranju nakupa avtomobila z višjo emisijo CO2 bi lahko zaračunavale višje obresti. Obenem bi lahko ustrezno znižale obrestne mere za okolju prijazne projekte, ki krepijo družbeno kohezivnost in spodbujajo lokalni razvoj.

V Nemčiji trenutno delujejo tri, na Danskem in v ZDA pet in v Španiji dve družbeno odgovorni banki. Kako je sedanja kriza prizadela njihovo poslovanje? Ena izmed najbolj odgovornih bank je Tridos bank. Sredstva, ki jih upravlja banka, so se med letoma 2008 in 2012 povečala s 3,7 milijarde evrov na 8 milijard evrov. V istem obdobju se je število kreditnih poslov povečalo za 150 odstotkov in število varčevalcev za 130 odstotkov. Za razliko od tradicionalnih bank družbeno odgovorne banke svojih sredstev ne vlagajo v zapletene finančne inštrumente. Pred krizo je to veljalo za nazadnjaštvo. Danes prav zaradi drugačnega načina delovanja družbeno odgovorne banke ne potrebujejo pomoči države in davkoplačevalskega denarja. Dosegajo visoko kreditno rast in pozitivne trende poslovanja.

Pritisk širše javnosti lahko pripomore k družbeno bolj odgovornemu delovanju bank. Še posebej če posamezniki, zaradi želje po večjem vplivu na namembnost njihovih vloženih sredstev, stopnjujejo pritisk s prenosom svojih vlog. Za poslovne banke lahko to predstavlja inovativni poslovni model in dobro poslovno priložnost. Za posameznike uresničitev njihovih idealov in občutek večje sreče. Za državo nižje stroške bančnih sanacij. Za vse skupaj pa dodatno krepitev okoljske ozaveščenosti, družbene kohezivnosti in hitrejši prehod v trajnostno družbo.