Edina dobra novica je, da so igralci in trenerji prejšnji teden dobili celotno plačo. A tudi ta hitro zbledi, če vemo, da je bil to sploh prvi redni mesečni prejemek – za nekatere v tej sezoni, za druge v zadnjega pol leta, najdejo pa se tudi takšni, ki so vmes že zamenjali koledar. Pred tem so dobivali zgolj honorarni prispevek, ki je malce višji kot povprečna slovenska plača, toda kaj ko so morali igralci in trenerji plačevati davek na znesek, ki ga imajo zapisanega v pogodbi. Nič čudnega torej, da se odbojkarji ACH Volleyja znajdejo tudi v tako nerodni situaciji, da imajo v denarnici premalo denarja, da bi na pošti poravnali odposlano priporočeno pošiljko.
Prvi je barko na čereh zapustil Srb Milan Rašić. Preostali uradno še trdijo, da imajo zaupanje v vodstvo kluba, a hkrati vsak zase preračunava druge možnosti, kdaj in kam bi odšel. Ali v drug klub v tujini, v Sloveniji ali pa kar v službo zunaj športa. V garderobi je zato vse več negotovosti, saj vsi čakajo drug na drugega, kdo bo naslednji, ki bo imel vsega dovolj.
Glavna krivca za nastalo situacijo sta predsednik Rasto Oderlap in športni direktor Aleš Jerala, ki ne spoznata, da klub nima prihodnosti. Res je, da je v sedanji situaciji bistveno težje pridobivati sponzorska sredstva kot v času razcveta, še posebno, če pipico zapira tudi družba ACH, v kateri se nasledniki Hermana Rigelnika za odbojko prav malo brigajo. Toda če denarja ni in ga tudi ne bo, potem je treba zgodbo profesionalnega odbojkarskega kluba v Sloveniji končati z zadnjo piko. Pa saj že zdaj profesionalne zasedbe v praksi ni več, tista, ki še obstaja na papirju, pa za seboj pušča zgolj razočarane in prevarane igralce ter trenerje.
Kljub vsemu se je ACH Volleyju uspelo okrepiti z novim odbojkarjem. To je Hrvat Ivan Mihalj. Možnosti sta samo dve – ali imajo vodilni možje kluba nadstandardne pogajalske sposobnosti ali pa so naleteli na totalnega naivneža.
