Samozaposlenim, ki jih je prizadela nova davčna zakonodaja, bo ministrstvo po novem zagotovilo brezplačno izvajanje računovodstva, vsem pa bo izplačevalo tudi nadomestila za bolniško odsotnost za prvih 30 delovnih dni, vendar le, kadar bolezen traja vsaj 31 delovnih dni (od tega dne dalje namreč nadomestilo krije ZZZS). Posebno zanimiv pa je ukrep kulturnih žepnin, s katerimi želi ministrstvo omogočiti razvoj novih projektov samozaposlenih. Žepnine bodo predvidoma znašale 1500 evrov, pri tem pa ne bo šlo za financiranje zaključenih projektov, ki morajo biti predstavljeni javnosti, pač pa za podporo pripravi projektov. Razdelitev sredstev bo izvedena prek javnega poziva, ki bo prvič objavljen januarja 2014. Za zdaj ni znano, za koliko žepnin na leto bo ministrstvo zagotovilo sredstva, vsak samozaposleni pa bo do nje upravičen enkrat na tri leta.

Ukrep je seveda dobra novica, kot je dobra novica vsaka proračunska dokapitalizacija. Podarjenemu konju se menda ne gleda v zobe, a vendarle je treba kulturne žepnine prikazati kot tisto, kar v resnici so – premišljena poteza ministrstva, ki predvsem želi biti razumljena kot širokogrudna. Pri samozaposlenih namreč kupuje mir ali vsaj njihovo spravljivost ter v prvi vrsti skrbi, da si ministrstvo napolni košarico dobrih kulturnopolitičnih dejanj. Je ukrep, na katerega se bo mogoče sklicevati vsakič, ko se bodo pojavile nove potrebe in predvsem ko se bo sistemsko urejanje področja samozaposlovanja izkazalo za (pre)trd oreh.

To namreč ministrstvo še čaka. V dveh mesecih naj bi predstavilo popolnoma nov krovni zakon, ki si je za cilj zadal celovito reformo področja. Kulturna žepnina že zdaj dokazuje, koliko enostavneje je zgolj (raz)deliti denar kot »trg dela« v kulturi dejansko stabilizirati. To terja dejansko kulturnopolitično drznost in predvsem kulturnopolitično inovatorstvo.