Dobro leto dni po tem, ko je NLB v stečaju enega od nekdanjih podjetij Samida Osmanovića prijavila za 60 milijonov evrov terjatev, se je omenjeni podjetnik znašel pod drobnogledom Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU).
Preiskovalci NPU so včeraj v seriji hišnih preiskav pridržali tri osebe: nekdanjega direktorja družbe LHB Finance Zorana Bizjaka, nekdanjega vodjo mariborske poslovalnice NLB Boruta Rataja in nekdanjega direktorja mariborskega poslovnega centra NLB za velika podjetja Albina Turka. Kriminalisti so včeraj opravili kar 11 hišnih preiskav, a jim ključnih dveh osumljencev – Osmanovića in nekdanjega lastnika Montavarja Gorana Mladenovića – ni uspelo zaslišati. Omenjenih pet naj bi po ugotovitvah kriminalistov največjo slovensko banko oškodovalo za kar 48 milijonov evrov, zaradi zlorabe položaja in pravic oziroma zaupanja pa jim zdaj grozi do osem let zaporne kazni.
Posojilo zavarovano s pašnikom
Začetek zgodbe o luknji, ki so jo Osmanović in z njim povezana podjetja navrtali v bilance NLB, sega že v leto 2007. Takrat je družba LHB Finance, ki je bila v lasti frankfurtske banke LHB (njena lastnica je bila NLB), od Osmanovićeve družbe Oil Metal Company in družbe Osimex Group iz ZDA odkupila za 17 milijonov evrov domnevno fiktivnih terjatev do več podjetij, med drugim do Dom-Smreke, ki se je ukvarjal s prodajo gradbenega materiala. Ta je bil takrat v Osmanovićevi lasti, a ga je kmalu zatem prodal. Terjatev, ki jo je kupila LHB Finance, je bila zavarovana le s poslovnim deležem v hrvaški družbi OS Metal. Njeno edino premoženje je bilo 86.000 kvadratnih metrov velik pašnik pri Novi Gradiški na Hrvaškem. Tega je OS Metal kupil le za nekaj več kot 100.000 evrov, a je bilo le kratek čas po nakupu ocenjeno na kar 200-krat višjo vrednost. Očitno zgolj zato, da se je s cenitvijo »pokrilo« neverjetno visoko posojilo NLB. Ta je z zemljiščem, ki je danes ocenjeno na okoli 130.000 evrov, zavarovala svojo 20-milijonsko terjatev do podjetja Dom-Smreka, ki jo je prevzela od LHB Financ.
A to je le del oškodovanja NLB, ki so ga ugotovili kriminalisti in o katerem smo v Dnevniku v zadnjih letih že obširno poročali. Med letoma 2006 in 2010 je namreč Osmanović pri NLB najel tudi za skupno 15 milijonov evrov posojil z vprašljivimi zavarovanji. Pri odobritvi teh posojil naj bi sodelovala prav Turk, danes direktor Lekarn Maribor, in Rataj, ki sta morala po uvedbi notranje preiskave že konec leta 2010 na prisilni dopust, v začetku leta 2011 pa sta tudi zapustila NLB. Možnosti, da bi NLB uspelo izterjati posojeni denar, so zelo majhne, saj je v zadnjih letih večina Osmanovićevih podjetij že končala v stečaju oziroma je ta z njimi pretrgal vse vezi.
V posel vstopil še Montavar
Terjatev do Osmanovića sta Turk oziroma Rataj že leta 2010 poskušala zapirati prek poslov z Montavarjem, ki mu je tedaj NLB odobrila 26-milijonsko posojilo. S tem denarjem je bil nato poplačan Osmanovićev dolg do NLB, z razliko pa je Montavar od Osmanovića odkupil sarajevsko podjetje Bosna putevi. Pozneje se je izkazalo, da je bilo to podjetje vredno bistveno manj, kot so kazale uradne bilance in cenitve. Že kmalu po nakupu podjetja Bosna putevi je Mladenović Montavar poslal v likvidacijo, pred dvema letoma pa z njim pretrgal tudi vse uradne vezi in ga prodal češki družbi Credit Financ Group. Čeprav je Mladenović napovedoval, da bo Montavar poplačal vse upnike, se to ni uresničilo. Sredi letošnjega leta je namreč Montavar po dveh letih neuspešne likvidacije končal v stečaju. Premoženje Montavarja je hitro kopnelo: s prvotnih 90 milijonov evrov na okoli 15 milijonov evrov. Stečajni upravitelj je upnikom priznal za dobrih 70 milijonov evrov terjatev, še za 27 milijonov evrov pa jih prereka. Kaj se je v dveh letih pred stečajem dogajalo v družbi, za zdaj ni znano.
Skorajda identična zgodba je Oil Metal Company, nekoč ključno Osmanovićevo podjetje. Z Oil Metal Company je namreč Osmanović že pred tremi leti pretrgal vse vezi, pri tem pa so mu znatneje pomagali nekdanji vodilni iz afere Orion. Ugašanje Oil Metal Company se je začelo leta 2010, ko se je družba pripojila k podjetju Z-PProces (tedaj S-Prom). Le nekaj dni prej je Z-PProces pristal v lasti slovaške družbe Salgari, ki jo je v tistem času vodil Aleš Alojzij Rus, drugoobtoženi v posojilodajalski aferi Orion. Z-PProces je že oktobra 2010 nato končal v stečaju, vendar je »Slovakom« stečaj uspelo razveljaviti. A zgodba se s tem ni končala. Že konec leta 2011 je bil namreč Z-PProces izbrisan iz sodnega registra, aprila lani pa je nato naposled končal v stečaju. Zaradi zavlačevanja pri začetku stečaja so potekli tudi zakonski roki, ki bi še omogočili izpodbijanje spornih poslov. Upniki so v stečajno maso Z-PProcesa prijavili za kar 89 milijonov evrov terjatev, od tega 60 milijonov evrov zgolj NLB.