Toda, kot rečeno, pozabimo v tem predbožičnem in prednovoletnem času na naše psihološke in družbene travme in se malce umirimo. Pomislimo za spremembo na vse dobro, kar (še vedno) premoremo. V naši domovini smo obkroženi z izobiljem naravnih lepot, z rodovitno zemljo, gozdovi, vodami vseh vrst ter vremensko raznolikostjo. Tudi drugih materialnih dobrin je v družbi veliko, od premičnega do nepremičnega premoženja vseh vrst. Sodobna tehnologija nas povezuje z vsem svetom. Prek medijev in interneta nam je vsak hip dostopno milijone informacij in naše stike, posle in druge stvari lahko širimo daleč prek slovenskih meja. Demokratična ureditev, četudi še zdaleč ne idealna, nam omogoča svobodo mišljenja, gibanja in še marsičesa. Vsakdo ima možnost, da v neizmernem vesolju idej proizvaja svoje zamisli, je torej ustvarjalen in lahko na tak način najde svoj lastni prostor uveljavitve v svetu in družbi. Živimo v pretežno varni deželi, svobodno potujemo prek državnih meja, imamo stik z znanstvenimi, kulturnimi, športnimi in drugimi dosežki doma in po svetu. Vse to je resnično izobilje, ki se ga pogosto ne zavedamo dovolj. Je pač tako, da se ljudje tistega, kar imamo, pogosto zavemo šele tedaj, ko to izgubimo.

Seveda tega izobilja ne morejo uživati vsi v enaki meri in na enak način. Revščina in nekatere druge oblike degradacije marsikomu onemogočajo, da bi lahko resnično užival navedene dobrine. Pa vendar lahko že z majhno solidarnostjo in posluhom za človeka do te mere pomagamo drug drugemu, da preprečimo vsaj najhujše oblike izgube človeškega dostojanstva. Seveda bi za to morala v prvi vrsti poskrbeti država. Ne le z uspešn(ejš)o socialno politiko, ampak predvsem s preprečevanjem neprestanega ropanja slovenskega premoženja, to je premoženja državljank in državljanov. Toda po drugi strani ni slabo, da moramo državljani ter različna združenja, organizacije in drugi subjekti v tej smeri večkrat ukrepati kar sami, kajti to nas ohranja povezane z našo etično zavestjo. In prav na to zavest se moramo v prihodnje vedno znova opreti. Kajti kljub težkim časom (seveda še zdaleč ne enako težkim za vse) smo še vedno sposobni takšne skupne prenove, ki nas bo popeljala v spodobnejšo in polnejšo prihodnost.

Slovenci moramo čim prej spoznati, kako močno smo soodvisni: kako hitro lahko izboljšamo svojo družbeno situacijo, če pri tem sodelujemo in na ključnih (vitalnih) točkah dosežemo slogo, in kako hitro lahko pademo (nazaj) v brezno, če se razkoljemo na polovico ali razpršimo na atomizirane, egocentrične posameznike. Slovenska državna osamosvojitev in začetek demokratizacije sta bila mogoči le zato, ker smo stopili skupaj. Do sedanje krize pa je prišlo, ker smo se egocentrično (tudi pridobitniško) razpršili in politično razklali. Seveda ne v Sloveniji ne kje drugod v svetu ni mogoče pričakovati nekakšnega popolnega, idiličnega družbenega sožitja. Toda na takšen polom, kot ga doživljamo zadnja leta, Slovenci enostavno ne smemo dokončno pristati. Preprosto zato, ker smo (že) sposobni ustvariti mnogo bolj normalno in funkcionalno družbeno okolje ter živeti bolj pošteno in manj ideološko razklano. Če bomo to potencialno sposobnost v prihodnjih letih tudi realizirali, pa je seveda stvar naše lastne odločitve. Če bo v našem kolektivnem duhu prevladala takšna ali drugačna patološka naravnanost, potem se bomo morali pač soočiti s posledicami naših bolezni, pri čemer bodo v primeru takega scenarija vlogo psihoterapevta v končni instanci odigrali ti ali oni tujci – v takšnem primeru se lahko zagotovo nadejamo tudi zdravljenja z elektrošoki in agresivnimi substancami.

V tem predbožičnem in prednovoletnem času zato izražam željo, da se vsaj za nekaj časa vsi čim bolj umirimo, se zamislimo nad samimi sabo, nato pa v novem letu bolj kot kadar koli doslej začnemo spet zaupati vase. Ob tem si tudi želim, da se naši vodilni politiki in njihovi simpatizerji ne bi spet sprli ob prihajajočem državnem prazniku in ga morebiti ponovno praznovali ločeno na dveh lokacijah. Pa tudi če naredijo kaj takega, si ne pustite vzeti svojega miru in treznega premisleka. Pustite jim njihove igre brez meja in se raje posvetite tistim ljudem in dogodkom, ki si resnično zaslužijo vašo pozornost in spoštovanje.