Mehanika Trbovlje, Jutranjka Dol pri Hrastniku, Čevljarsko storitveno podjetje (Peko) Trbovlje, A-Grad oziroma nekdanji Ipoz Trbovlje, Deloza Zagorje, Lisca PE Zagorje, Glascom Hrastnik, Kovit Trbovlje, STT Strojegradnja Trbovlje, ABC Tehnohit Trbovlje, Pak 4 Zagorje, Livarna Trbovlje, SGP Zasavje Trbovlje in Pak 4 Invalidsko podjetje Zagorje. To so večja podjetja, ki so v zadnjih 13 letih drugo za drugim propadala v gospodarsko vse šibkejšem Zasavju, za seboj pa pustila več kot 1000 brezposelnih. Seznamu se pridružuje tudi zagorska Svea, kar bo še dodatno zaostrilo gospodarsko in socialno sliko Zasavja, tokrat predvsem v zagorski občini, skrb zbujajoče pa so tudi napovedi glede Rudnika Trbovlje-Hrastnik (RTH), saj bo v prihodnjih dveh letih tam brez dela ostalo še okoli 280 ljudi, obstoj delovnih mest pa je posledično vprašljiv tudi v Termoelektrarni Trbovlje in v drugih povezanih podjetjih.
V zadnjem mesecu so zasavski delodajalci na zavodu iskali le 77 delavcev. Še leta 2008 je bilo v Zasavju objavljenih 2858 prostih delovnih mest, lani 1964, od januarja do konca novembra letos pa le še 1588, pri čemer delodajalci od aprila naprej niso več obvezani javljati vseh prostih delovnih mest, je pojasnila Lijana Vidic Ristič, direktorica trboveljske območne službe zavoda za zaposlovanje, ki kljub vsemu opaža, da novih delovnih mest v regiji ni na vidiku.
Brez delovnih mest in z neugodno strukturo brezposelnosti
Velik problem, s katerim se soočajo zasavski delodajalci, je prav tako neskladje med ponudbo in povpraševanjem, ki mu botruje neugodna struktura brezposelnosti, dodaja Vidic-Rističeva. V evidenci brezposelnih je namreč prijavljenih nadpovprečno število mladih, starih do 25 let, dolgotrajno brezposelnih ter brezposelnih brez izobrazbe.
Zasavje prav tako nima posebej uspešnih samozaposlitvenih zgodb, ki bi se odražale v nadaljnjem večjem zaposlovanju, se pa večina brezposelnih, ki se odločajo za samostojno pot, samozaposlijo na področju poslovnega svetovanja, računovodstva, zaključnih gradbenih del, trgovine na drobno, prevozništva in osebnih storitev. »Iz nekaterih podjetij, kot sta Kovit in Strojegradnja, pa so nastala tudi nova podjetja, na primer Kovit Sistemi oziroma Kovit projekti ter STT IM,« pojasnjuje Vidic-Rističeva iz zavoda za zaposlovanje, kjer priložnosti še vedno vidijo v energetiki, na področju strojništva, kovinarstva in predelovalnih dejavnosti, želijo pa si predvsem ustvarjanje tako imenovanih zelenih delovnih mest, predvsem v ekološkem kmetovanju, saj Zasavje sodi med regije z najmanj kmetijskimi zemljišči v uporabi.
V Zagorju brezposelnost še pod kritično mejo
Medtem ko 19,5- oziroma 18-odstotna stopnja brezposelnosti v Trbovljah in Hrastniku že zadostuje pogojem za državno pomoč pri spodbujanju zaposlovanja, bo priliv Sveinih delavcev v register brezposelnih sicer poslabšal socialno sliko tudi v Zagorju ob Savi, vendar je stopnjo brezposelnosti v občini, ki je septembra znašala 12,7 odstotka, in s tem zadostitev pogojem državne pomoči težko napovedati, pojasnjuje Vidic-Rističeva.
Kljub vsemu čedalje teže shajajo tudi Zagorjani, kar se kaže v občutnem povečanju upravičencev do izredne denarne socialne pomoči, subvencijah za plačilo najemnin in tudi pri plačilu za varstvo otrok v vrtcih. Izredno denarno pomoč, ki jo prejemniki v največji meri porabijo za plačilo položnic za ogrevanje, elektriko ali v zimskih časih za ozimnico, so lani izplačali 180, letos pa do konca novembra že več kot 600, okoli 70 evrov subvencije za plačilo najemnine pa na mesec prejme okoli 170 upravičencev, pri čemer se tudi to število povečuje, je pojasnila Tadeja Nimac, vršilka dolžnosti direktorice Centra za socialno delo (CSD) Zagorje ob Savi.
Vsem Sveinim delavcem izredna denarna pomoč
Za delavce Svee, ki so zadnje mesece utrpeli večji izpad dohodkov, saj so zadnjo polno plačo prejeli aprila, nato pa le še delna plačila petih minimalnih plač, bodo tako stopili skupaj občina, CSD, Rdeči križ in Karitas. Občina jim je namenila 10.000 evrov, temu znesku pa bo Rdeči križ dodal še toliko, da bo vsak zaposleni prejel po 100 evrov denarne pomoči, nekaj zaposlenih se je že obrnilo tudi na Karitas, kjer poleg hrane in obleke dobijo še nekaj denarja za plačilo položnic, medtem ko se je za izredno denarno socialno pomoč za zdaj odločilo le 23 delavcev.
Bojijo se namreč, da jo bodo morali vrniti, vendar Nimčeva pojasnjuje, da z januarjem izredne denarne socialne pomoči ne bo več treba vračati. Na CSD tako upajo, da bodo Sveini delavci vendarle oddali vlogo za to obliko pomoči, in sicer bodo samski prejeli 217 evrov, delavci z družino 413 evrov, če sta bila v Svei zaposlena oba partnerja ali če je bil samo eden, drugi pa je prav tako brezposeln, pa bodo prejeli okoli 900 evrov izredne denarne socialne pomoči, odvisno od števila otrok in še nekaterih drugih dejavnikov, ne bodo pa pri nobenem od delavcev preverjali prihrankov in premoženja, je poudarila Nimčeva, ki upa, da bodo pomoč lahko izplačali januarja, a morajo zaposleni vlogo oddati do konca meseca.
Do takrat bodo Sveinim zaposlenim najhujšo stisko pomagali premostiti tudi na Rdečem križu, kjer pravijo, da je hrane dovolj za vse lačne občane, Društvo prijateljev mladine bo za otroke zaposlenih v Svei organiziralo dva izleta in obisk Božička prihodnjo sredo v Delavskem domu Zagorje, zbirali pa bodo tudi vloge za pomoč v okviru dobrodelne akcije Botrstvo.