Na ljubljanskem Javnem stanovanjskem skladu so se za tožbo proti Gradisu G odločili, ker mu vodstva družbe ni uspelo prepričati, da skladu prizna lastninsko pravico na zemljišču pod stavbo na Kvedrovi cesti 17 v Novih Jaršah, je povedal direktor sklada Sašo Rink. Stanovanja v omenjeni stavbi so namreč v lasti sklada, le parcela, na kateri je bila sezidana stavba, je v zemljiški knjigi še vedno pripisana Gradisu G. Poleg Gradisa G sklad toži še Gorenjsko banko, ki ima na nepremičnini hipoteko. Gradis G je namreč omenjeno zemljišče zastavil kot zavarovanje kredita z glavnico v vrednosti treh milijonov evrov.
Na skladu prepričani v svoje dokaze
Rink je pojasnil, da bo sklad svoj prav dokazal z gradbenim dovoljenjem iz leta 1992 in z več pogodbami, ki potrjujejo, da je sklad pridobil lastninsko pravico in da je nepremičnino že vzel v svojo posest. Za pojasnilo, zakaj so zastavili sporno zemljišče, smo prosili tudi Gradis G, vendar odgovora nismo prejeli. Na skladu pa so povedali, da Gradis G v svojem odgovoru na tožbo oporeka obstoju pogodb, ki bi utemeljevale prenos lastninske pravice na ljubljanski stanovanjski sklad oziroma da niso izpolnjene vse predpostavke za priposestovanje nepremičnine.
Velja omeniti, da Gradis G posojila pri Gorenjski banki ni zavaroval zgolj s tem zemljiščem, temveč tudi s parcelami okoli blokov na Kvedrovi cesti in v Ulici Hermana Potočnika. Zastavil je praktično celo sosesko, ne glede na to, ali je šlo za parcele z dostopom do blokov, zelenice, parkirne prostore ali ceste. »Zastavni upnik (Gorenjska banka, op. a.) bi moral preveriti, kakšna nepremičnina se zastavlja v njegovo korist – v smislu pravnega in dejanskega stanja,« je prepričan Rink, ki bo v imenu sklada zahteval, da se s parcele na naslovu Kvedrova cesta 17 umakne hipoteka.
Parcele naj bi si ogledali tudi na terenu
V Gorenjski banki so zagotovili, da so pred ustanovitvijo hipoteke preverili stanje nepremičnin ne samo v zemljiški knjigi, temveč tudi na terenu. Ravno ogled na terenu naj bi po besedah tiskovnega predstavnika banke Bojana Likarja potrdil, da glede na obsege in lege zemljišč slednja ne pripadajo stavbam v okolici. A ker so med zastavljenimi nepremičninami tudi parcele, po katerih poteka javna cesta in so na njih dostopi in parkirišča za stavbe, poznavalec problematike pripadajočih zemljišč odvetnik Jure Debevec ocenjuje, da je vprašanje dobre vere banke v takih primerih lahko sporno, saj bi ji ravno navedeno lahko vzbudilo dvom o dejanskem lastništvu Gradisa G.
Tamkajšnji stanovalci se ne strinjajo z banko, da ne gre za pripadajoča zemljišča. Etažni lastniki posameznih blokov so še pred letom 2012 sprožili postopek določitve pripadajočih zemljišč na zastavljenih parcelah, še več pa jih je enako storilo po juniju 2012, ko je družba Geonep opozorila, da so tamkajšnja funkcionalna zemljišča v zemljiški knjigi še vedno pripisana Gradisu G, ki jih je zastavil. V Gorenjski banki pa so opozorili, da so hipoteko ustanovili že leta 2007, a stanovalci vse do leta 2012 niso sprožili postopkov določitve pripadajočih zemljišč, čeprav so bili bloki zgrajeni že pred desetletji.
Ne glede na to, ali je bila hipoteka ustanovljena pred začetkom postopkov o določitvi pripadajočih zemljišč in da je v zemljiški knjigi last pripisana Gradisu G, pa Debevec pravi, da bo sodišče lastništvo parcel pripisalo tistemu, ki mu dejansko pripadajo. Če sodišče ugotovi, da te parcele potrebujejo bloki za svoje normalno delovanje, si stanovalci lahko obetajo razsodbo v svojo korist. Debevec pa je opozoril, da je v takih primerih za izbris hipoteke banke praviloma treba vložiti še posebno izbrisno tožbo, sicer dobijo stanovalci zemljišča, ki so obremenjena z visoko hipoteko, kar ne more biti v njihovem interesu.
Stečaj Gradisa G bi zadeve še zapletel
Razrešitev vprašanja, katera zemljišča pripadajo etažnim lastnikom posameznih blokov in katera so dejansko Gradisova, pa je pomembno tudi zato, ker lahko propad družbe Grep (z nasedlim projektom gradnje nakupovalnega centra v Stožicah) v stečaj potegne tudi Gradis G in stanovalcem blokov na Kvedrovi cesti in v Ulici Hermana Potočnika povzroči dodatne nepotrebne zaplete pri urejanju zemljiškoknjižne situacije. Debevec je morebitni stečaj Gradisa G sicer ocenil kot manjšo procesno oviro, a vseeno meni, da morajo stanovalci in upravniki tamkajšnjih blokov ažurno spremljati Gradisovo stanje, da se lahko ustrezno odzovejo. Če bo šel Gradis v stečaj, bodo namreč etažni lastniki blokov morali v stečajnem postopku vložiti izločitveni zahtevek, da ta zemljišča ne postanejo del stečajne mase, je dejal Debevec.
Ureditve zemljiškoknjižnega stanja v Novih Jaršah se je letos lotila tudi Mestna občina Ljubljana, ki je poleti sprožila izbrisno tožbo na zemljiščih, ki jih je Gradis G zastavil. Župan Zoran Janković je povedal, da so se tega lotili, zato da čim prej pridejo do parcel in predvsem cest, ki so občinska last, hkrati pa olajšajo tamkajšnjim stanovalcem, da si izborijo pripadajoča zemljišča. Janković je pozval stanovalce drugih ljubljanskih sosesk in upravnike njihovih blokov, naj vlagajo zahteve po začetku postopkov o določitvi pripadajočih zemljišč in tako v zemljiški knjigi enkrat za vselej uredijo lastništvo zemljišč, ki pripadajo blokom.