»Ja, tudi drugič se ni izšlo. Toliko nam pač manjka. Tu nekje smo,« se je trener biatlonske reprezentance Uroš Velepec poskušal sprijazniti z 11. mestom po včerajšnji drugi štafetni preizkušnji biatloncev v svetovnem pokalu. Simon Kočevar, Klemen Bauer, Janez Marič in Jakov Fak so v vasici Le Grand Bornand v osrčju Savojskih Alp znova zgrešili tako želeno uvrstitev med osmerico in interno štafetno olimpijsko normo.
V šestih dneh od tekme v Hochfilznu se razmerja skoraj niso spremenila. Ne slovenska ne tuja. Za slovensko štafeto je bil znova najbolj usoden prvi mož Simon Kočevar, saj je znova doživel bridko tekaško resnico in predal daleč za konkurenčnimi štafetami šele kot 19. z zaostankom minuto in pol. O neobičajno ovinkasti in razgibani (turistični) trasi na robu vasi so v slovenskem taboru sprva menili, da ne bo posebej selektivna, a so se zmotili. »Zaman smo upali, da bo v prvi predaji več taktiziranja in bo Simon lahko dlje konkurenčen, brutalnega ritma pa ni zdržal, pa še padel je vmes. Ni še dorasel tej ravni,« je nastop sicer na strelišču vzorno hitrega in natančnega 23-letnega notranjskega ljudskega harmonikarja opisal Velepec.
Tudi pri drugih treh se je v Savojskih Alpah ponovila zgodba s Tirolskega. Bauer in Marič sta se preveč zamudila s popravami zgrešenih tarč, a vsaj 360-odstotnega kazenskega obzorja idilične gorske vasice nista videla. »Na puški sem spremenil nekaj nastavitev. Izboljšanje je, le bolj sproščen bi moral biti,« je navrgel izkušeni Janez Marič, ki je bil v zadnjih dvanajstih sezonah soudeležen pri vseh uvrstitvah med deseterico slovenske štafete. Da je bil včeraj vsaj blizu, se ima zahvaliti cimru. Jakov Fak je izvedbo naredil vrhunsko. »Jakov nastop je zame čisti čudež,« je komentiral Velepec. A ne zato, ker biatlonec iz Mrkopalja ni zgrešil nobene tarče; njegov čas predaje gre v elitno druščino, kjer so junak dneva za Rus Šipulin, njegov konkurent do ciljne črte Nemec Schempp, Avstrijec Eder, Šved Bergmann, Norvežan Johannes Boe in od Jakova celo nekaj sekund počasnejši zvezdnik Martin Fourcade. Možje, ki so na zgodovinski krstni tekmi na francoskih tleh pripeljali štafete na prvih šest mest in, zanimivo, le malce drugače pomešane kot na Tirolskem.
Čudež v vasici Le Grand Bornand je namreč medicinski. »Spal sem kakšne štiri ure, s hudimi bolečinami in krči. Vseeno sem želel nastopiti, če bi bila posamična tekma, zanesljivo ne bi. V smučini se je že po nekaj metrih vrnila slabost, utrujenost, k sreči sem bil zanesljiv na strelišču,« je svojo kalvarijo opisal Jakov Fak, ki se bo o današnjem nastopu odločil šele po pregledu pri zdravniku nemške reprezentance. Prav od Jakova je v največji meri odvisno upanje na boljši decembrski vtis. Klemen Bauer, ki ima iz Oestersunda kot najboljši dosežek vpisano deveto mesto, včeraj ni blestel v teku. Kot tudi v Hochfilznu ne. Ihanski blisk je imel zgolj 15. tekaški čas svoje predaje, v tekaškem smislu prerojeni jekleni Marič pa šesti čas.
»Klemen mi je zatrdil, da se je dobro počutil in fantastično odtekel. Nimam razloga, da mu ne bi verjel. Mogoče je bilo kaj narobe s smučmi. Žal je največ tekel sam in prave primerjave ni. Serviserji bodo še enkrat do mraka naredili test smuči in jih primerjali z Jakovimi, da ugotovimo vzrok,« je malo uganko dneva v skrbi, da se ne bi ponovila, razkril Velepec. Ob tem računa, da bo večji tudi prispevek deklet, posebej Teje Gregorin. »Tesa je tekaško konkurenčna. Vsaj na tej progi bi morala to s pridom izkoristiti. Tudi pogum in samozavest sta ji zrasla,« se nadeja trener.
