Konec koncev tudi tržaški Slovenci v coni A niso bili veliko na boljšem, saj so po sprejetju londonskega sporazuma brez možnosti neposrednega odločanja o svoji usodi ostali v Italiji. Takšno odločitev zahodnih sil je bilo mogoče zaslutiti že, ko je poveljnik in vojaški guverner cone A Svobodnega tržaškega ozemlja, britanski general John Willoughby Winterton sredi decembra 1952 enostransko odredil odstranitev dvojezičnih napisov v tamkajšnjih slovenskih vaseh, kar je med Slovenci vzbudilo val ogorčenja in protestov.

Tujec na svoji zemlji

Članek bi lahko naslovili tudi »Winterton Mussolinijev sopodpisnik protislovenskih zakonov«, ali tudi »Moderna pravljica o angleški demokraciji«, ali celo stvarneje »Winterton – orodje italijanskega iredentizma«. Bodi naslov ta ali oni, Winterton je napravil nekaj, kar se človeku upira. Seveda poštenemu, demokratičnemu človeku. Kako naj se šele upira krivično prizadetemu. Odstranitev ali bolje rečeno ukaz za odstranitev slovenskih napisov na vhodih v razne slovenske vasi na Tržaškem je pravzaprav zunanji izraz in, če hočemo, malenkostni zunanji izraz Wintertonovega vladanja. Winterton pa vlada diskriminacijsko. Razumljivo je, da ogorčenje vsega slovenskega ljudstva nad »ukazom« generala Wintertona je primerno vsemu dosedanjemu diskriminacijskemu početju vseh mogočih in nemogočih generalov in njim podobnih ljudi, ki so bili v Trstu po osvoboditvi.

Res je, da vsak zna svojo obrt najbolje. Toda angleški in ameriški demokratje so se le zmotili, če so mislili, da se bomo Slovenci pokorili njihovemu obrtniškemu vladanju v duhu njihove kolonijalne demokracije. O demokraciji so jih polna usta, demokracija pa ni nekaj, kar lahko trobiš po radiu, tiskaš v milijonskih nakladah, slavnostno izjavljaš na shodih. Demokracije ne daješ, pač pa je demokracija to, česar ne jemlješ. Demokracija je življenjska stvarnost zmagovitega delovnega ljudstva. (…)

Winterton je seveda samo izvrševalec nalog ameriške in angleške vlade. Torej krivda za krivice proti Slovencem pada predvsem na dvoličnost angleških in ameriških vladajočih ljudi. Prav ti so do Slovencev in posredno do jugoslovanskih interesov na Tržaškem, kakor do Jugoslavije sploh, krivični. To pa zato, ker je njihova državna ureditev drugačna: zastarela ter okorela, imperialistična in zasužnjevalna. Iz zgodovine pa bi se le morali naučiti, da bodo morda ponovno podpiranje odkritega in prikritega fašizma drago plačali s krvjo in žrtvami svojih lastnih državljanov. Sicer pa je sploh vprašanje, koliko so tem oblastnikom lastni državljani pri srcu.

Za stanje na Tržaškem pa je poleg svojih vlad le odgovoren Winterton, tudi osebno, kajti o nekaterih stvareh sam odloča. (...)

Seveda so za početje proti Slovencem odgovorni tudi fašisti, ki se sedaj skrivajo pod plaščem solzavega demokrščanstva, sedaj pa odkrito nastopajo. Krivi so tudi v nemajhni meri izdajalci interesov tržaškega delovnega ljudstva – vidalijevci in njihovi »krempeljski« pokrovitelji. Postane pa pribito: slovensko ljudstvo je vzdržalo na svojih tleh ob svojem morju že dolga stoletja. Požrlo je marsikatero grenko, potočilo marsikatero solzo, a je ostalo in živi. Propadli so vsi mogoči njegovi zasužnjevalci, propadli bodo tudi vsi današnji zagovorniki fašističnih zakonov, če bodo na tem vztrajali. O iredentistični in klerofašistični italijanski drhali niti ne govorimo, ker v odnosu do Slovencev pomeni le madež na slovenski granitni stavbi, ki ga izpere dež in odnese burja. Naš narod pa bo tu živel in vztrajal, dokler mu končno ne zasveti sonce svobode in osvetli njegove rane v opomin vsem morebitnim poznejšim tlačiteljem.

Ogorčenje koprskih frontovcev zaradi Wintertonovih raznarodovalnih ukrepov

(...) Odborniki so nato obširno razpravljali o zadnjih ukrepih komandanta angloameriške cone STO generala Wintertona, ki je ukazal odstraniti dvojezične napise v slovenskih vaseh. Ta ukrep je povzročil med člani SIAU veliko ogorčenje, ki se izraža na številnih sestankih ter zborovanjih. Na osnovi tega je okrajni odbor sprejel resolucijo, v kateri v imenu svojih članov izraža ogorčenje proti namerni odstranitvi dvojezičnih napisov v slovenski občini Devin-Nabrežina ter obsoja tak postopek kot pokorščino fašističnim zakonom, proti katerim se je demokratično ljudstvo obeh con borilo in se še bori od nastopa fašizma. (...)

Slovenski Jadran, 19. decembra 1952

Odredba generala Wintertona o prepovedi dvojezičnih napisov v slovenskih vaseh na STO je vzbudila val ogorčenj in protestov v Sloveniji in drugih republikah. Številni slovenski, hrvatski in italijanski kulturni in javni delavci so izrazili presenečenje nad tem postopkom zavezniškega častnika, ki je uveljavil fašistični zakon iz leta 1923. Župani slovenskih občin Devin-Nabrežina, Zgonika in Repentaborja so poslali ameriškemu in britanskemu zunanjemu ministru v Pariz protestno brzojavko, v kateri so poudarili, da taka diskriminacijska politika razburja in žali slovensko demokratično javnost. Zahtevajo, naj zunanja ministra podvzameta ustrezne ukrepe ter sporočita generalnemu majorju Wintertonu navodila, da končno odpravi fašistično-rasistično zakonodajo in spoštuje načela narodne enakopravnosti.

Ptujski tednik, 19. decembra 1952