»Nam lahko izdate skrivnost vašega uspeha?« ga bo vprašal radovedni Managerjev novinar. »Vemo, da čas ni naklonjen podjetnikom z vizijo, banke so v krizi in jih ne morejo dohajati, okolje pa tudi ne naredi veliko, da bi jih podprlo. V čem je torej vaša skrivnost?«

»Vsekakor se na banke, politiko in okolje podjetnik z vizijo danes ne more opreti. Mislite, da bi imel vse to, če bi se oprl nanje?« bo odgovoril in zamišljeno potegnil dim iz drage kubanske cigare. »Morda pa je pri vsem skupaj še najpomembnejša sreča.«

Neki Slovenec je pred dnevi tako stopil v Mercatorjev prodajni center v Grosupljem in za dva evra in dvajset centov kupil srečko Eurojackpota in dobil več kot dvajset milijonov, če smo natančni, enaindvajset milijonov sedeminštirideset tisoč tristo štiriintrideset evrov in osemdeset centov! Srečnež je tako čez noč – so izračunali uredniki revije Manager – postal 46. najbogatejši Slovenec, kar se je izkazalo za pravo malo senzacijo, kot da bi bilo povsem neverjetno in se še ni zgodilo, da bi kdo v Sloveniji zaslužil bogastvo čez noč. Kot da bi bil med petdesetimi najbogatejšimi Slovenci kakšen, ki ni obogatel čez noč.

V tem delu sveta namreč lahko pošten človek obogati samo čez noč. Medtem ko drugi mirno spijo, se naši podjetniki, poslovneži in menedžerji ubijajo z delom, garajo od mraka do zore, vso noč rintajo, kopljejo, se pretegujejo in zlagajo denar, če se bo tako nadaljevalo, bodo kmalu ustanovili sindikat in se podali v štrajk, na ulične demonstracije in v spopad s policijo z zahtevo po osemurni delovni noči.

In prav vsi, saj ste opazili, so imeli srečo. Prav neverjetno je, koliko sreče imajo ti ljudje.

Sandi Češko na primer, najbogatejši na Managerjevi lestvici najbogatejših Slovencev, je svojčas v intervjuju za hrvaško poslovno revijo Lider tako pojasnil skrivnost svojega poslovnega uspeha. »Žal okolje malo naredi, da bi podprlo podjetnike,« je dejal Liderjevemu novinarju. »Morda je pri vsem skupaj še najpomembnejša sreča.«

Hecna je ta sreča.

Eden tako obkroži številke na listku Eurojackpota, drugi na formularju za posojilo, se zjutraj zbudi in odkrije, da so izžrebali prav njegove številke. Človek obogati čez noč. Tako kot junak z začetka zgodbe, ki se je zbudil bogatejši za enaindvajset milijonov evrov.

Ljudje zdaj ugibajo, kdo bi lahko bil ta srečnež, čeprav je, če mene vprašate, to eden lažjih primerov. Vse mi je bilo jasno v hipu, ko sem prebral, da je bila srečka z rekordnim dobitkom vplačana v Grosupljem.

Treba je samo brati časopise. In v časopisu lahko preberete, da je pred nekaj tedni policija začela preiskavo o premoženju Janeza Janše, enega tistih Slovencev, ki so obogateli čez noč. In da je začela preiskavo o premoženju nekdanjega premiera in njegove družine, vključno z imetjem brata Rajka v rojstnem kraju Janševih, v Grosupljem.

»Nam lahko poveste, od kod vam in vaši družini tolikšno premoženje?« bo Janeza Janšo čez kakšen teden vprašal radovedni tožilec specializiranega državnega tožilstva. »Vemo, da vaši prihodki niso bili tolikšni, da bi lahko upravičili tolikšno imetje. V čem je torej vaša skrivnost?«

»Vsekakor se na banke, politiko, okolje in premiersko plačo podjetnik z vizijo danes ne more opreti. Mislite, da bi imel vse to, če bi se oprl nanje?« bo odgovoril ta in pred osuplim preiskovalcem specializiranega državnega tožilstva iz žepa zmagoslavno potegnil srečko Eurojackpota.

Z bratom, bo začel svojo zgodbo Janez, sta sedela v rojstni hiši v Grosupljem, lačna in brez denarja, in premišljevala, kaj bi jedla. Ko sta na mizo stresla vse, kar sta imela, se je nabralo za vsega dva evra in dvajset centov. Z zadnjima dvema evroma in dvajsetimi centi je šel Janez v Mercator bratu in sebi kupit piščanca za kosilo, a glej smolo – piščanec Perutnine Ptuj celo v akciji stane 2,99 evra. Dobro, bom vzel pa Panvitine klobasice, 450 gramov pečenice Ave Chef, to bo dovolj za naju, je pomislil, a glej smolo – na zavitku piše 2,24 evra! Ubogi Janez je obrnil vse žepe, da bi našel še štiri cente, a ni imel niti prebite pare več. Odločil se je, da vzame steklenico vina, da se bosta z bratom vsaj napila, toda najcenejše, kar je našel, je bil beli janževec Radgonskih goric za dva evra in pol.

V tistem zagleda stojnico Loterije Slovenije in veliki plakat za Eurojackpot. Kombinacija, mu je rekla prijazna uslužbenka, stane točno – dva evra in dvajset centov! Bilo je to znamenje z neba. Vzel je srečko, obkrožil pet številk in dve dodatni.

»Vidite, tako je bilo, gospod preiskovalec,« bo zmagoslavno rekel Janez Janša. »Imate še kakšno vprašanje?«

Zbegani tožilec seveda ne bo imel več vprašanj, o izvoru premoženja Janeza Janše, bogataša iz Grosupljega, pa bodo namesto specializiranega tožilstva poizvedovali radovedni novinarji poslovnih revij.

»Morda,« bo odgovoril ta in zamišljeno potegnil dim iz drage kubanske cigare, »morda je pri vsem skupaj še najpomembnejša sreča.«