»Najverjetneje bom potreboval še nekaj časa, da bom to lahko ubesedil na pravi način oziroma da bom lahko občutke poimenoval. Zagotovo so ti dogodki spremenili moje življenje in športno pot, predvsem v pozitivni luči. In ves ta čas sanjam svoje sanje,« je o osvojitvi naslova najprej povedal Dejan Zavec, govoril pa je tudi o tem, kako je zdravstvena služba ugotovila, da ni imel nedolžne poškodbe. Imel je namreč večkratni odlom na koncu nadlančnice, zato je bil potreben operativni poseg.
O uspehih in neuspehih v preteklih letih.Zmaga proti Jackiewiczu in Delgadu pred polnimi Stožicami sta bili definitivno prelomnici v mojem življenju. Množica navijačev je največja nagrada za športnika, največja možna zahvala za vse delo. Borba z Bertom v Biloxiju je bila tisto, kar sem si želel vse življenje. Lahko bi seveda izbral tudi drugo, bolj gotovo pot, prav tako bi našel borca, s katerim bi se lahko boril. Ampak tako ne bi dobil možnosti boriti se z nekom iz meke boksa. Takrat sem tudi jasno povedal, da se zavedam vsega, od izgube dvoboja do izgube marsičesa, pa vendar nisem nikoli želel, da bi se držal svojega pasu kot pijanec plota. Želel sem se dokazati, izpolniti svoje želje, doseči svoj osebnostni maksimum.
O najbolj prepričljivem porazu v karieri proti Thurmanu.Samega dvoboja smo se lotili veliko preveč nerodno oziroma neprofesionalno. Ne želim, da bi to izpadlo kot izgovor, konec koncev je bilo, kot je bilo, Thurman pa je zame ena od vzhajajočih, bodočih zvezd. Šele čez čas bomo videli, proti komu sem sploh boksal.
O željah in ciljih za nadaljnjo kariero.Seveda je še vedno glavni cilj, da dobim novo priložnost za osvojitev naslova svetovnega prvaka. Trenutno je sicer najverjetnejša opcija borba za naslov evropskega prvaka proti trenutnemu evropskemu prvaku Italijanu Leonardu Bonduju. V svetu resnega boksa imajo najboljši načrt za dva, ali celo tri dvoboje vnaprej. Tu je treba, seveda nočem reči, da to komu želim, upati tudi na poškodbo kakšnega od njegovih nasprotnikov, da lahko jaz dobim priložnost za borbo. Mogoče pa se bo obrnilo popolnoma drugače in se bom ponovno pomeril s Thurmanom. Svet boksa je hkrati predvidljiv in nepredvidljiv.
O operativnem posegu, ker je zadnji dve leti čutil bolečine v dlani desne roke.Zelo nestrokovno sem ocenil, da ne gre za nič posebnega. Pojavljale so se sicer bolečine, ki pa so po treningih hitro izginile, in zato temu nisem posvečal pretirane pozornosti. Ko so me v zadnjem času bolečine začele motiti tudi v zasebnem življenju, pa sem se odločil za obisk zdravnika. Vstavili so mi približno sedem centimetrov dolgo železno ploščico, ki bi bila lahko po njihovih predvidevanjih odstranjena v roku enega leta. Stiskam zobe, da bi to bilo mogoče že konec marca, ampak konec aprila bom spet pripravljen za ring.
O nadaljnjem sodelovanju z menedžerjem Ulfom Steinforthom.Probleme smo razrešili in tudi stvari letos dobro kažejo. Je pa res, da moramo stati na isti strani, pihati v isti rog. Tako enostavno je to. Ko vsi drugi vidijo belo, morava midva z Ulijem videti črno, in to je to.