Danes sledov ni, so pa vrhunci. Samozadovoljevanje je pripeljano do perfekcije, do neverjetnih užitkov. Novi časi, novi načini, nove generacije, novi grehi. Danes za dobro samozadovoljevanje zadoščajo ekran, tipkovnica, malce hudobije ali zlobe ali primitivizma. Če je vsega tega v večjih količinah, toliko bolje. Vrhunci pridejo, zanesljivo. Spletni izlivi sramotenja, poniževanja, omalovaževanja so za nove generacije sami po sebi razumljivi, za nas starejše pa priložnost, da dokončno pozabimo tisto, kar so nam nekoč zabičali: »V oči poglej!« In potem povej. Četudi je neprijetno zate ali za tistega, ki ga gledaš v oči. Danes se učimo, da v oči ni treba gledati. Ker imamo forume. Ker lahko za hrbtom vsakogar popackamo z izlivi, ki se jih ne sramujemo. Ker sram pride kot rdečica na lica, če te kdo vidi, če je tvoje dejanje na očeh, če nisi skrit nekje v množici, kjer lahko pljuvaš in svinjaš. Kjer samozadovoljevanje pomeni način življenja: drugi grešijo, drugi občujejo, mi pa (se) ob tem zadovoljujemo nekaj, kar bi iz oči v oči šlo težko.

Ne maraš šefa, ker je pač šef? Najdi priložnost in obliko, spljuvaj ga na spletu. Sosed vozi lepši avto? Lahko je hitro (spletna) baraba. Pa to so le mile pojavne oblike današnjega mutastega greha. Politiki in športniki, pevci in igralci, direktorji in vsi drugi so podvrsta, kjer je samozadovoljevanje dovoljeno samo po sebi. Preprosto moraš uživati, če lahko zmerjaš in ponižuješ in še kaj – na primer – žensko, ki je političarka! Kurba! Ali nogometaša, ki brcne žogo mimo. Gotovo je »buzi«, brez jajc za gol! In izliv je tu: kot nagrada za čustva, ki si jih čez dan tlačil vase. Šefu si lezel v rit, soseda si lepo pozdravil, potem pa tipkovnico v roke in samozadovoljevanje lahko nadomesti najlepše občevanje. Kaj mi more: iz oči v oči se mu dobrikam, na spletu mu pa pokažem, kdo sem in kaj sem in kaj zmorem.

Če se danes ne zadovoljuješ, te ni. Ne moreš šteti všečkov, ki jih dobiš, če zmerjaš, omalovažuješ, ponižuješ. Če nisi na forumu, kjer s svojimi izlivi osrečuješ množico mutastih grešnikov, si manj kot grešnik. A če si dovolj hudoben, dovolj zloben, dovolj »trendi«, greš spat potešen. Danes si jim pokazal. Vsi so barabe. Vsi kradejo. Vsi so podkupljeni. Vsi podkupujejo. Zato ni večjega sladostrastja, če jim to lahko povem. No ja: ne jaz, moj nadomestni jaz. Z njimi občujem prek gesla, moj izliv pa je pristen, samozadovoljevanje vedno doseže potešitev.

Ta čarobni svet anonimnega in zahrbtnega samozadovoljevanja dejansko pomeni nadomestilo, da je komu kdaj treba pogledati v oči in kaj povedati v obraz. Včasih si šel v gostilno in rekel »aufbiks«. Pa si jih delil ali pa dobil. Udarce, jasno. Danes ni treba toliko logistike, pojdi na forum, »Aufbiks« naj bo geslo in… potešitev je tu.

Logično je, da bom tudi za tole dobil od koga kak izliv. Pod geslom, jasno. Prej ali slej se bomo potešili tako in tako le še zahrbtno, pod geslom. Zato takoj priznam svoj mutasti greh in potešitev. Le da v tem primeru pride že na začetku. Pod naslovom. Imam namreč veliko srečo, da se lahko ločim iz vse te množice zahrbtnih z eno potezo. Da vse zapišem na glas. Z imenom in priimkom. Verjemite, to je užitek. In čast.