Število uporabnikov mobilne telefonije v Sloveniji že nekaj let presega število vseh prebivalcev v državi. Medtem ko postajajo prenosni telefoni tudi zaradi vse večjih zmogljivosti in novih funkcij čedalje bolj nepogrešljiv del posameznikovega vsakdana, njihova uporaba ni brez tveganj, opozarja strokovnjak za elektromagnetna sevanja in direktor Inštituta za neionizirna sevanja dr. Peter Gajšek.
Pravi, da povprečen prebivalec večjega mesta na običajni dan največ elektromagnetnega sevanja prejme ravno od svojega prenosnega telefona, ki pri tem zaradi uporabe neposredno tik ob telesu prekaša vse od gospodinjskih aparatov (mikrovalovno pečico, indukcijsko ploščo) do brezžičnega interneta. Celo sevanje baznih postaj, ki tako pogosto motijo ljudi, v telesu povzroča več kot stokrat manjše vrednosti polj od sevanja prenosnega telefona. »Saj tudi indukcijska pečica, sušilnik za lase in vrtalni stroj povzročajo podobne sevalne obremenitve, toda nobenega od teh aparatov ne prislonimo h glavi, le nekaj centimetrov stran od možganov,« pojasnjuje dr. Gajšek. Ob tem dodaja, da tudi vsak prenosni telefon v vsaki situaciji ne seva enako.
Po sledeh najboljšega signala
Da bi posamezniki lahko spremljali osebno izpostavljenost sevanju svojega telefona, so na inštitutu ob pomoči ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, foruma EMS ter EU razvili posebno mobilno aplikacijo Viri sevanj, s katero si lahko uporabniki pomagajo tudi do čim boljših pogojev klicanja. Telefon namreč prilagaja oddajno moč bližini bazne postaje po načelu čim močnejši je signal bazne postaje, tem manj energije in s tem sevanja oddaja telefon. »Zato je manj priporočljivo telefoniranje v vozilu, dvigalu, kletnih prostorih in povsod drugod, kjer je pokritost območja s signalom slaba,« pravi dr. Gajšek. To posamezniku pokaže tudi mobilna aplikacija, ki lahko s pomočjo sistema GPS sledi vsakemu njegovemu premiku in na vsaki točki oceni, kako daleč je najbližji oddajnik njegovega mobilnega operaterja in s tem moč sevanja telefona pri klicanju. Aplikacija namreč deluje na osnovi baze več kot 14.000 visokofrekvenčnih baznih postaj, radijskih in televizijskih oddajnikov, repetitorjev, ki so jo avtorji sestavili iz podatkov operaterjev ter Agencije za pošto in elektronske komunikacije RS.
Zato lahko posameznik v aplikaciji tudi preveri, kako močno sevanje lahko na določenem območju (ne glede na osebno uporabo mobilnega telefona) povzročajo vsi ti visokofrekvenčni sistemi, kadar delujejo z največjo oddajno močjo, torej po najbolj črnem scenariju. Poleg tega je v aplikaciji tako kot na spletni strani inštituta mogoče najti vrednost SAR, s katero proizvajalec telefona pove, kolikšna količina energije telefona se med pogovorom absorbira v glavo govorca. »Dovoljena mejna vrednost SAR je sicer 2 vata na kilogram, toda najbolje je kupiti telefon z vrednostjo 0,6 ali manj vata na kilogram. Takšnih je tako na evropskem kot slovenskem trgu precej,« pravi dr. Gajšek.
Čeprav dr. Boštjan Batagelj z ljubljanske fakultete za elektrotehniko opozarja, da aplikacija zajema samo mobilno telefonijo, ne pa tudi vseh drugih virov elektromagnetnega sevanja v našem okolju, njeno vzpostavitev pozdravlja. Pravi, da je dobra za ozaveščanje prebivalstva, še posebej o tem, kako se z upoštevanjem določenih nasvetov izogniti nepotrebnemu sevanju. Tudi dr. Gajšek pravi, da je bila narejena predvsem z namenom opozarjati ljudi, naj bodo previdni pri uporabi tehnologije, ki zagotovo nima nobenega blagodejnega vpliva na zdravje ljudi.
Nespornih dokazov o škodljivih učinkih (še) ni
Kajti vprašanje, ali uporaba prenosnih telefonov povečuje tveganje pojava določenih vrst raka (predvsem možganskih tumorjev in raka slinavke), sprememb v vedenju, izgubo spomina, parkinsonovo in alzheimerjevo ter druge bolezni, ostaja odprto. Čeprav dr. Gajšek poudarja, da epidemiološke raziskave kažejo na 40-odstotno povečanje možnosti za pojav glioma (možganskega raka) pri ljudeh, ki so prenosnik več kot desetletje uporabljali približno 30 minut na dan, tudi sam priznava, da epidemiologi to tveganje ocenjujejo kot zelo majhno, hkrati pa ga laboratorijska testiranja na živalih niso potrdila.
Zato tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pojasnjuje, da doslej še nobena raziskava ni nedvoumno potrdila škodljivih vplivov prenosnih telefonov na zdravje ljudi. Tako je Mednarodna agencija za raziskovanje raka sevanje prenosnih telefonov uvrstila v skupino možno kancerogenih snovi za ljudi (skupina 2B), v kateri so tudi kava, črni premog, kloroform, poklicna tveganja gasilcev...
Toda tako kot dr. Gajšek hkrati tudi WHO opozarja, da študij o dolgoročnih učinkih uporabe prenosnih telefonov tudi zato, ker so se začeli množično uporabljati šele v devetdesetih letih, še ni. »Projekt Cosmos se je začel pred nekaj leti in bo potekal 35 let. Šele čez tri desetletja bomo torej dobili prve praktične raziskave in odgovore, kaj dolgotrajna uporaba mobilnih telefonov pomeni za zdravje ljudi,« pravi dr. Gajšek.