Redna telesna dejavnost in šport krepita telesno odpornost organizma. Ljudje, ki se vsaj petkrat na teden ukvarjajo s športom in rekreacijo, so bolj odporni proti povzročiteljem okužb dihal in prebavil. Raziskovalci z Državne univerze Appalachian v North Carolina, ZDA, poudarjajo, da so posamezniki, ki so se redno gibali petkrat ali večkrat na teden, za kar 43 odstotkov skrajšali število dni z okužbami zgornjega dihalnega sistema. Vodja raziskave dr. David Nieman in sodelavci so prepričani, da zdravje temelji na gibanju, in priporočajo, da naj bi se vsak dan načrtno gibali vsaj 30 do 60 minut, saj telesna dinamika pospešuje prekrvitev imunskega sistema z obrambnimi celicami na čelu. Gibanje spodbuja krvni obtok, ta pa obrambne celice prenaša po telesu in jih usmerja tja, kjer jih organizem v določenem trenutku najbolj potrebuje.
Čigong
Priljubljena kitajska metoda razgibavanja in krepitve telesa in duha predstavlja optimalno kombinacijo dihalnih vaj in počasnih, nadzorovanih gibov, ki omogočajo učinkovito premagovanje stresa ter izboljšanje pozornosti (koncentracije). Spodbujajo pa tudi krepitev imunskega sistema, razstrupljanje, čiščenje in razbremenjevanje – detoksikacijo in pomlajevanje organizma. Vse našteto se je potrdilo tudi v izsledkih poglobljene raziskave o vplivu čigonga na odpornost organizma, v kateri je sodelovalo 27 športnikov, plavalcev prostega sloga z Univerze Virginia v ZDA. Plavalci, ki so se najprej naučili čigonga in se usposobili za izvajanje te veščine, so med sedemtedenskim treningom redno izvajali to tehniko. Pri posameznikih, ki so se s čigongom ukvarjali vsaj enkrat na teden, so raziskovalci zaznali kar 70 odstotkov manj okužb dihalnega sistema kot pri kontrolni skupin, v kateri so se vrstniki s čigongom ukvarjali manj kot enkrat na teden oziroma le občasno.
Higiena
Kot nekoč je higiena v kombinaciji s čistočo tudi danes še vedno številka ena v naboru preventivnih ukrepov. Umivanje rok mora biti redno in temeljito – zlasti skrbno si umijmo roke po dotikanju, rokovanju, stiku z ljudmi in živalmi ter po uporabi (prijemanju) različnih predmetov (telefonska slušalka, kljuka, tipkovnica, pribor…), nato si jih tudi dobro osušimo (obrišimo). Ne le izpiranje in umivanje, tudi brisanje oziroma sušenje je zelo pomembno, saj se na mokre/vlažne roke bolezenski povzročitelji lažje in hitreje primejo kot na suhe. Najbolje je uporabljati papirnate brisače, tiste iz blaga pa sproti sušiti in jih večkrat oprati oziroma zamenjati.
Počitek in spanje
Sprostitev, počitek in spanje sodijo med temelje učinkovite telesne obrambe. Imunski sistem potrebuje dovolj počitka in spanca, da lahko uspešno opravlja svoje izvidniške in bojne naloge. Skupina raziskovalcev z ameriške Univerze Carnegie Mellon je ugotovila, da so neprespani ljudje bolj dovzetni za okužbe tudi tedaj, ko sami trdijo, da so spočiti in naspani, a so spali sedem ur ali manj. V primerjavi s svojimi vrstniki, ki v povprečju spijo osem ur ali več na noč, so tisti, ki sedem ur prebijejo pod toplo odejo, kar trikrat bolj ogroženi zaradi škodljivih povzročiteljev in temu primerno tudi trikrat pogosteje zbolijo.
Zobna ščetka
Virusi, bakterije in glivice se radi naselijo na mokri zobni ščetki in na njej vztrajajo še dolgo po tistem, ko je človek že premagal okužbo. Pomembno je, da ima vsakdo svojo zobno ščetko in je nikomur ne posoja. Kadar zboli, naj jo dobro izpira, lahko jo tudi prekuha ali razkuži s pomočjo nerazredčenega belega kisa, limoninega soka, slane raztopine, v kateri zobno ščetko namaka čez noč. Zjutraj pa jo dobro spere in posuši. Zobne ščetke in drugih pripomočkov za ustno higieno ne hranimo v bližini straniščne školjke (saj se pri vsakem splakovanju v zrak razprši 6000 in več klic). Po daljši bolezni zobno ščetko zavržemo oziroma zamenjamo z novo. Sicer pa jo menjavamo vsake tri mesece. man