Svet Banke Slovenije se je včeraj seznanil z rezultati obremenitvenih testov slovenskih bank, ki bodo javnosti predvidoma predstavljeni jutri. Zagotovili so, da bodo banke po objavi rezultatov obremenitvenih testov delovale normalno. Pravna podlaga za dokapitalizacijo bank je pripravljena, država ima za ta namen zagotovljena sredstva v višini 4,7 milijarde evrov, kar pa ne pomeni, da bodo vsa ta sredstva namenjena krepitvi kapitala bank. Na prenos slabih terjatev iz bank bodo pripravljeni tudi v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB).
Ministrstvo za finance pa je za obravnavo na vladi medtem že pripravilo novo uredbo o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank. Povzelo je pripombe Bruslja k cenitvi slabih terjatev in zavarovanj, ki se bodo prenašale na DUTB oziroma tako imenovano slabo banko. Hkrati je dalo ministrstvo težo rezultatom skrbnega pregleda aktive bank (AQR) in obremenitvenih testov, ki se končujejo v slovenskih bankah. Včeraj je ves dan potekalo tudi že usklajevanje pogodb o prenosu slabih terjatev bank, v prvi vrsti z NLB in Nove KBM, na DUTB.
Pripravljena podlaga za cenitve po zahtevah Bruslja
Z novo uredbo je ministrstvo pripravilo podlago za takšno ocenjevanje vrednosti terjatev in zavarovanj, da bo to sprejemljivo za evropsko komisijo. Spomnimo, da se je doslej pri želenih prenosih slabih terjatev vselej zapletlo pri ocenjevanju vrednosti, saj se Bruselj s slovenskimi izračuni ni strinjal. Kot smo že poročali, vrednosti terjatev in zavarovanj, ki se bodo proti odplačilu prenašale na DUTB, ne smejo biti ocenjene previsoko, ker bi lahko v tem primeru šlo za nedovoljeno državno pomoč bankam. Če bi bile ocenjene prenizko, pa bi lahko takšnim ocenam nasprotovali v bankah. Soglasje so medtem očitno dosegli, saj spremenjena uredba po pojasnilih ministrstva omogoča, da se »pri izvedbi ukrepov uporabijo cenitve in vrednotenja, ki jih je pripravila evropske komisija«. Če bo cenitve terjatev ali zavarovanj želela opraviti evropska komisija, se bo upošteval njen izračun, v nasprotnem primeru pa bosta za cenitev pristojni banka in DUTB in ti bosta morali določiti realno dolgoročno ekonomsko vrednost. To je vrednost, ki jo je mogoče pričakovati v stabilnem finančnem okolju, ko bo kriza mimo.
Na slabo banko bodo lahko banke prenašale »terjatve ali potencialne terjatve bank do neplačnikov«, pri čemer so kot neplačniki označena podjetja z dolgom bonitetne ocene D ali E, torej trajni neplačniki in podjetja v insolvenčnih postopkih. Za neplačnike veljajo tudi podjetja, ki jih je kot takšne pri skrbnem pregledu kakovosti aktive bank prepoznala revizijska družba (Deloitte v NLB ter Ernst&Young v preostalih bankah), ko je sledila navodilom evropske komisije ali ECB. Banke bodo lahko prenašale tudi druge terjatve, kapitalske naložbe, nepremičnine in drugo premoženje, ki zmanjšuje sposobnost banke, da v prihodnje zagotavlja kapitalsko ustreznost.
Skupni pogoj za prenos terjatev je, da jih je banka pridobila pred 1. septembrom lani in da so skupaj z zamudnimi obrestmi višje od pol milijona evrov. Enak datum se upošteva za pridobitev zavarovanj, bodo pa lahko banke prenašale deleže v podjetjih oziroma kapitalske naložbe ter nepremičnine, ki so jih pridobile z unovčitvijo zavarovanj. Če bosta banka, ki bo deležna ukrepov, in DUTB dosegli dogovor, da se prenesejo tudi kakšne druge postavke banke, in če se bo strinjala tudi medresorska komisija, dopušča uredba tudi to možnost.
Uredba poleg dokapitalizacij bank in prenosa slabih terjatev, kot glavnih ukrepov za sanacijo bančnega sistema, natančneje določa tudi možnost prenehanja bank. Pri dokapitalizacijah bo lahko država poslej pri vrednotenju dokapitalizacijskih delnic uporabila tudi rezultate skrbnega pregleda aktive banke ali obremenitvenih testov, ki so v bankah potekali po navodilih evropske komisije ali ECB.
V parlamentu pa v iskanju odgovornosti
Medtem ko se vlada in centralna banka pripravljata na objavo rezultatov o kapitalski luknji v slovenskih bankah, so v parlamentu razpravljali o tem, kdo je za nastali položaj v bančnem sistemu sploh kriv. Razprave o podeljevanju bolj ali manj spornih posojil so poslanci državnega zbora sicer začeli že pred več kot petimi leti, vse do danes pa do kakšnega večjega odkritja niso prišli.
Spomladi ustanovljena preiskovalna komisija državnega zbora o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu je na včerajšnjem zaslišanju dveh nekdanjih guvernerjev Mitje Gasparija in Marka Kranjca tako lahko slišala, da iskanje krivca verjetno ne bo najbolj produktivno, saj so bili časi takrat drugačni in »zdaj je lahko biti pameten za nazaj«. Oba nekdanja guvernerja sta odgovornost za nastali položaj zavrnila in zatrdila, da je centralna banka delala po svojih najboljših močeh. Poslovne odločitve so sprejemale uprave bank, nadzornike, ki so v prvi vrsti odgovorni za nadzor poslovanja, pa so imenovali lastniki. Kot je članom komisije pojasnil Gaspari, Banka Slovenije kreditiranja ni mogla prepovedati, ker bi bil to izredni ukrep, ki pa ga evropska komisija ni dopuščala. Ko so želeli uvesti licenciranje članov nadzornih svetov bank, je temu nasprotovalo takratno ministrstvo za finance pod vodstvom Andreja Bajuka, kar se tiče nadzora nad tveganji, pa je članom komisije pojasnil, da je bil v za poslance najbolj sporni banki, to je NLB, za to vseskozi pristojen predstavnik belgijske KBC.
Kranjec, ki je pred poslanci po lastnih besedah tokrat pričal že četrtič, je zatrdil, da je Banka Slovenije delo opravljala neodvisno, strokovno, učinkovito in v skladu z zakonodajo. Pojasnil je, da so se banke v letih 2005, 2006 in 2007 prekomerno zadolževale in sredstva plasirale v gospodarstvo. »Ko smo imeli največjo kreditno rast, 40-odstotno, je nastopila kriza,« je pojasnil in dodal, da so se negativnih posledic finančnega vzvoda premalo zavedali. Nadzor v Sloveniji je po Kranjčevih besedah zatajil ravno toliko kot v drugih državah. Na vprašanje, kdo je odgovoren za sedanje stanje v državnih bankah, je tudi Gaspari odgovoril: »To vprašanje si v tem trenutku zastavljajo v mnogih državah.«
