Dogajanje in poteza, ki jo je glede ministra za infrastrukturo in prostor Sama Omerzela potegnila premierka Alenka Bratušek, v marsičem spominja na takratno situacijo in Drnovškovo ravnanje. Tudi Omerzel z ministrskega mesta noče odstopiti, premierka pa njegove razrešitve ne želi predlagati – zaradi močne podpore, ki jo minister za infrastrukturo uživa v Državljanski listi, bi namreč tak predlog še dodatno ogrozil že tako majavo koalicijo. Zato se je odločila, naj Omerzel sam prepriča poslance koalicijskih strank. S tem pa dala jasno sporočilo, da pri njegovem nadaljnjem obstoju v vladi ne bo vztrajala. In okrepila možnost, da ministra, če se ne bo sam odločil za odstop, odnese interpelacija.

Tudi v primeru, da bi Bratuškova Omerzela odločno podprla, bi imel ta ob interpelaciji, ki naj bi jo proti njemu že danes vložili poslanci SDS in NSi, precej težav. V Pozitivni Sloveniji prevladuje prepričanje, da bi morali za ministra iz vrst DL veljati enaki kriteriji, kot so veljali pri njihovem zdaj že bivšem ministru za gospodarstvo Stanku Stepišniku, ki ga je dodeljevanje državnih subvencij njegovemu podjetju stalo ministrsko mesto. Tudi v SD vidijo v ravnanjih Stepišnika in Omerzela kar nekaj sorodnih razlogov za odhod, sprašujejo pa se tudi, ali bo lahko minister za infrastrukturo ob vseh pritiskih še opravljal svojo funkcijo. Dobro bi bilo, če bi z odstopom razbremenil vlado, je slišati v DeSUS. Da Omerzel prepričljive podpore v drugih vladnih strankah razen v DL ne uživa, navsezadnje kaže tudi nezainteresiranost nekaterih koalicijskih poslanskih skupin za poslušanje njegove plati zgodbe o poslih njegovega podjetja z državo.

V koalicijski pogodbi sicer piše, da se bodo koalicijski partnerji podpori interpelaciji zoper ministra izogibali. A tega, da bi katera od koalicijskih strank sprejela odločitev, da bo glasovala proti ministru za infrastrukturo, tako in tako ne gre pričakovati. Je pa mogoče pričakovati, da se bo kdo od poslancev iz vladnih strank, če bo premierka ob interpelaciji molčala in odločitev bolj ali manj prepustila njim samim, pri podpori Omerzelovemu odhodu vendarle pridružil opoziciji. Tovrstni padec ministra za infrastrukturo bi sicer v delu DL gotovo sprožil nezadovoljstvo, kakšnega hujšega majanja koalicije pa verjetno ne gre pričakovati. Če si torej premierka Omerzela ne želi več v vladi, sam pa bo ob močni podpori DL v njej vztrajal, je lahko napovedana interpelacija zanjo kot naročena.

Ob interpelaciji proti notranjemu ministru Mirku Bandlju pred petnajstimi leti je predsednik vlade Janez Drnovšek molčal. Bandlja so odnesli glasovi vladne SLS. Koalicija je preživela.