Na srečo imamo na voljo tudi takšne medije, ki vedoč, da prihaja sodni dan, prevzemajo vlogo Babe Vange, a jo tudi nadgrajujejo. Medtem ko se je bolgarska jasnovidka zadovoljila z metanjem napovedi, potem pa ukvarjanje s posledicami prepustila realnosti, smo pri nas skočili v cunami kataklizmičnih namigov. Najprej je bila na vrsti obdelava nekega zapisa na nekem trivialnem forumu, da bodo banke po objavi stresnih testov zaprle vrata, bankomati bodo prenehali delovati in bog si ga vedi, kaj se bo zgodilo s prihranki, vezanimi vlogami in podobnim kriznimi zalogami. Še posebno televizija je zgodbo zagrabila, kot se šika, in takojci zahtevala pojasnilo Banke Slovenije. Ta je mirila z izborno in pomirjujočo bančno govorico, ki pa so jo pri televiziji razumeli kot priznanje, da bi nekaj kljub vsemu lahko šlo narobe. Pomirjujoči toni so namreč vedno sumljivi. V času hitrih novic in visokega praga šokiranja še prav posebno. Racionalno se ne prodaja.

A teren je bil zdaj pripravljen, ljudstvo omehčano. Hop na ulice, mikrofon pod nos in vprašanje: Vas je kaj strah objave stresnih testov slovenskih bank? Vsaj polovica verjetno ni razumela vprašanja, a kljub temu so si bolj ali manj vsi dali duška, kako so lopovi pokradli banke, zdaj pa nam bo EU poslala trojko, in seveda jih je strah, kaj bo z njihovo penzijo. Ker te »cestne ankete med naključnimi mimoidočimi« so vse iz istega štosa: Ne vem, kaj je bilo vprašanje, a odgovor je lopovi!

Nato še zadnji žebelj v krsto: ali si upate na smučanje v tujino brez gotovine, je spraševal drug medij? Kot bi bilo popotovanje zgolj s kreditno kartico adrenalinski šport z visoko stopnjo smrtnosti. Sledijo pomirjujoči odgovori bank v smislu »neh'te ga srat'«, a poučeni z izkušnjami iz prvega kroga pekla sklepajo, da se v pomirjujočih odgovorih bank zagotovo skriva priznanje, da bodo zadeve, če lahko gredo narobe, tudi šle narobe. Nismo mi nepoučena javnost, da bi verjeli uradnim virom, če ti že vnaprej ne priznajo, da bo ob poročilu stresnih testov morebitni udarec kometa deloval kot nalet mušice v rit slona. Katastrofa je edina iminentna realnost, ki jo živimo, zanikanje možnosti zanjo pa le priznanje, da je neizogibna. Tega so nas naučili že vremenarji, ki zanikajo možnost dežja, medtem ko pakiramo kopalke, in cestarji, ki nas prepričujejo, da so pripravljeni na sneg prav tisti konec tedna, ko potujemo na smučanje v tujino le s kreditno kartico.