Po dolgotrajnih porodnih krčih je projekt Čista Ljubljanica, v katerega so v prvem sklopu vključene občine Logatec, Postojna, Pivka, Cerknica, Vrhnika, Borovnica, Brezovica in Škofljica, zdaj v polnem teku. Pred dnevi so stroji začeli brneti tudi v občini Brezovica, kjer bodo odškrtnili največji delež od dobrih 56 milijonov vredne kohezijske pogače, namenjene za odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Ljubljanice.
Po zgraditvi novega kanalizacijskega sistema v Vnanjih in Notranjih Goricah – do konca leta 2015 bodo zgradili približno 30 kilometrov primarne in sekundarne kanalizacije – se bo v teh dveh krajevnih skupnostih od greznic poslovilo 4100 prebivalcev. Z novozgrajeno biološko čistilno napravo v Vnanjih Goricah pa bo zagotovljeno čiščenje odplak za 4300 ljudi.
Razkopavajo še za druge naložbe
A če se že koplje, pravi brezoviški župan Metod Ropret, naj se to izkoristi tudi za druge nujne naložbe. »Energetika bo v kanal namestila nekaj milijonov evrov vredno plinovodno omrežje, pogajanja končujemo tudi s Telekomom, ki naj bi zraven potisnil še optiko. Kot občina pa bomo obnovili vodovodno omrežje – tam, kjer so še azbestne cevi. Zgradili bomo tudi nekaj pločnikov in jih opremili z javno razsvetljavo. Točne številke nimamo, vse skupaj nas bo stalo še milijon ali dva,« je povedal Ropret. Na podoben način bodo razkopavanje izkoristili tudi v drugih občinah.
Skupno bo v občinah v porečju Ljubljanice na javni kanalizacijski sistem do konca leta 2015 na novo priključenih več kot 12.000 prebivalcev, pravijo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje. Zgrajenih bo namreč 78 kilometrov manjkajočih kanalizacijskih sistemov in 22 črpališč. V okviru projekta je predvidena tudi gradnja oziroma posodobitev sedmih čistilnih naprav; na novo jih bodo zgradili v občinah Borovnica, Brezovica in Pivka, obstoječe pa bodo nadgradili v Cerknici, Logatcu, Postojni in na Vrhniki. Denar za projekt bo v večji meri zagotovljen iz evropskega kohezijskega sklada (76 odstotkov oziroma dobrih 34,5 milijona evrov), medtem ko bo 13 odstotkov od skupnega zneska prispevala država, 11 odstotkov pa občine same. Po zgraditvi komunalne infrastrukture bo v vseh občinah najmanj 95-odstotna priključenost na kanalizacijski sistem s čiščenjem na centralni čistilni napravi.
Podražile naj bi se tudi nepremičnine
Župan občine Logatec Berto Menard (Logatec je nosilec projekta) pravi, da bo prinesla ureditev odvajanja in čiščenja komunalnih voda daljnosežne pozitivne posledice na družbenem, gospodarskem in socialnem področju. »Naštete naložbe so za občine pomembne zato, ker se bo tako zmanjšala možnost okužb in zastrupitev zaradi morebitnih nenadzorovanih izpustov odpadnih voda v površinske in podzemne vode. Poleg tega se bo izboljšala kakovost reke Ljubljanice, bolje bodo zaščiteni vodni viri, boljša pa bo tudi kakovost življenja vseh prebivalcev,« je le nekaj bistvenih prednosti izpostavil Menard. Po njegovih besedah bo projekt posredno vplival tudi na rast prebivalstva ter možnost razvoja in zaposlovanja predvsem na območjih, kjer do sedaj ni bilo kanalizacije.
Brezoviški župan Ropret pa meni, da je nezanemarljiv tudi poslovni vidik. »Kratkoročno si obetamo nekaj dela za domače podizvajalce, dolgoročno pa se nadejamo tudi nekaj delovnih mest na novozgrajenih sistemih. Poleg tega se bo zagotovo povišala vrednost nepremičnin. Spomnite se le, kakšen učinek je imela podaljšana linija mestnega avtobusa,« opozarja Ropret.