Ponedeljek, 2. decembra:Uvertura

Cilj Pop-up doma je drugačna predstavitev oblikovalskih izdelkov mladih, neuveljavljenih avtorjev. Vsi izdelki v prostoru so v uporabi ter naprodaj, kar pomeni, da lahko takoj preverimo tudi njihovo uporabno, ne le estetsko vrednost. Lani smo v Pop-up domu prikazali novo slovensko stanovanje, letos pa smo oblikovali kreativni delovni prostor, namenjen coworking kulturi ter mladim podjetjem. Do 23. decembra bo Pop-up dom odpiral vrata vsem kreativcem ter jim ponudil prijetno oblikovan prostor za svoje delo. Upam, da spodbudimo kakšen uspešen start up!

Torek, 3. decembra:Povezovanja

Pop-up dom je prostor, kjer se neformalno povezujejo tako gospodarstveniki, kupci kot oblikovalci. Posli se sklepajo, razstavljeni produkti prodajajo. Avtorji so vsak dan izpostavljeni raznoliki ter mednarodni publiki. Dodana vrednost, ki jo imajo oblikovani predmeti, je neizkoriščen slovenski potencial.

Vrsto let sem preživela na Finskem, kjer je oblikovanje osnovni del gospodarstva ter po novem celo državne javne uprave. Oblikovalske metode nenehno uporabljajo v drugačnih kontekstih. Finska dokazuje, da so gospodarski modeli uspešni, kadar temeljijo na integraciji oblikovanja v razvojnih procesih.

Sreda, 4. decembra:Počasi

Sredi organiziranja dogodka Pop-up dom ter preostalih nalog mi pogosto zmanjka časa za osebno refleksijo ter preverjanje trenutnih občutkov, ali je pot, ki sem si jo izbrala, pravilna, ali so vrstice, ki jih pišem, dovolj zanimivo branje in tako dalje. Trenutke tišine potrebujem predvsem za razmišljanje o tem, kakšne so moje želje ter kam bi rada usmerila energijo v prihodnjih mesecih. Prepričana sem, da lahko prave korake v pravo smer naredim le, kadar sem umirjena, za kar potrebujem čas zase ter tišino.

Če se vrnemo na temo »upočasnjevanja«, so zanimive raziskave v zadnjih letih, ki razkrivajo, da si vedno več mladih želi bolj prilagojen urnik dela ter so bolj zadovoljni z manj plače ter več prostega časa. Med mojim bivanjem v Nemčiji sem zasledila debato o možnosti samostojnega krojenja urnika. Na leto bi tako vsak zase določil število ur, ki jih želi opraviti, kdaj ter kje pa bi izvajal svoje delo, bi bilo v njegovih rokah. Podjetja bi na tak način dobila bolj sproščene ter privržene delavce, verjetno pa tudi bolj kvalitetno opravljeno storitev. Način dela je trenutno iz marsikaterega vidika neustrezen, kar deloma pojasni porast samozaposlenih ter hitrejši razvoj industrij, v katerih je takšen način dela možen ter zaželen.

Četrtek, 5. decembra:Culture adds value

Gostili smo zanimivo debato na temo revitaliziranja praznih prostorov z naslovom Nove ideje za stare hiše. Pravi prostor za takšno debato je seveda Pop-up dom, ki sam po sebi dokazuje, kako pomembno je ustvarjati vmesnik med praznimi površinami ter kreativnimi vsebinami. Pri debati so sodelovali Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije, Inštitut za politike prostora, Punkt, Pop-up dom ter Prostorož. Namen takšnih srečanj je spodbujati dialog oziroma sodelovanje med vsemi, ki se s to problematiko ukvarjajo. Javna debata vedno sproži hitrejši pretok informacij ter znanja. Razveseljivo je, da je pri debati aktivno sodelovalo tudi veliko posameznikov, ki jih ta tematika zanima.

Neodvisni projekti so medijsko zanimivi ter tržno postopoma vedno bolj uspešni. Na podobnih osnovah bi po istem receptu lahko postavili še marsikakšen projekt. Problem pri izvedbi letošnjega projekta je predstavljala pridobitev ustreznega prostora. Dobro bi bilo, da bi za potrebo mladih kolektivov po lastnem operacijskem prostoru poskrbela tudi država oziroma zasebni investitorji, ki bi v takšnem delovanju lahko prepoznali socialni oziroma tržni kapital. Prostorske krize bi se morali lotevati na več ravneh.

Petek, 6. decembra:Nekaj o hitrih rešitvah

Dan se je začel odlično, izvedeli smo, da smo za projekt Pop-up dom dobili drugo nagrado na javnem natečaju Design Reformator. Natečaj sta v sodelovanju razpisala Društvo oblikovalcev Slovenije ter javna agencija SPIRIT Slovenija.

Pop-up dom so kot prostor učenja prepoznale tudi šole oziroma fakultete. Tako smo že organizirali vodenje za dijake in študente, mag. Anja Planišček s fakultete za arhitekturo pa je v Pop-up domu vodila celo korekture za študente. Največjo vrednost projekta, kot sem omenila že v prejšnjh zapiskih, vidim v tem, da se vzpostavlja neposredni prehod med dobrimi, mladimi idejami ter trgom. Prek predstavljanja možnosti takšnega sodelovanja lahko spodbudimo mlade avtorje, da svojih prototipov ne pustijo le v idejni fazi, pač pa jih realizirajo, saj se bosta morda v naslednjem letu, dveh za njihov produkt našla prostor in kupec tudi v Pop-up domu.

Dobro bi bilo, da bi pri teh procesih še bolj aktivno sodelovale tudi šole. Na univerzi Aalto v Helsinkih, kjer sem opravila magisterij, se je naš oddelek za grafično oblikovanje delno financiral prek projektov, ki smo jih študentje oblikovali za zunanje naročnike. Delo za dejanske naročnike je za študente pomembno, ker vodi do prihodnjega sodelovanja direktno z podjetji, z njimi namreč študent naveže osebni stik.

Profesorji ponudijo mentorstvo pri oblikovanju naloge, nasvete pa dajejo tudi glede praktičnih stvari, kot so kako komunicirati s strankami, kako strankam predstavljati svoj kreativni proces ter tudi kako podajati mnenje ter argumentirati svoje rešitve. Dragoceno znanje, ki ga od izobraževalnih ustanov po navadi ne dobimo.

Sobota, 7. decembra:Hvala lepa in daj naprej

Zjutraj sem odprla lepo elektronsko sporočilo z naslovom Zahvala. Avtor, ki razstavlja v Pop-up domu, se mi je zahvalil za predstavitev njegovih del dvema tujima oblikovalcema, s katerima bo v prihodnjem letu sodeloval v sklopu delavnice. Ob organizaciji dogodkov, kjer stopamo v stik z različnimi ljudmi ter informacijami, smo v položaju, ko lahko te ljudi oziroma informacije lepo povežemo med sabo.

Ko sem živela v tujini, sem pogosto naletela na starejše kolege, ki so mi ob pravem trenutku ponudili pravo priložnost. Najbolj mi je v spominu ostalo srečanje z oblikovalcem Dušanom Jovanovičem. V njegovem oblikovalskem studiu Karstium v Helsinkih sem oblikovala knjigo za njegovo dolgoletno stranko. V tistem trenutku sem zaradi lastne investicije v svoj prvi večji umetniški projekt potrebovala delo, ki se je zame našlo v studiu z razgledom na helsinško morje.

Poleg nadvse zanimivih družbeno-politično-gospodarskih debat, ki smo jih skupaj z njegovo ženo Hilkko razvijali vsak dan med odmorom za kavo, sem imela priložnost za vpogled v njegovo delo ter oblikovalsko razmišljanje. Ko sem se zahvalila za vse dragocene napotke ter zelo darežljivo plačilo, mi je dejal, naj v življenju vse lepo, kar prejmem, dam tudi naprej. Biti prijazen ni naključje, postati mora tvoja naloga.

Povezovanje ljudi ter znanj je eden izmed najlepših delov našega delovanja, v katerem koli poklicu se že znajdemo. Ustvarjanje priložnosti drug za drugega pomeni gradnjo močnejše skupnosti. V Pop-up domu mladi mladim omogočamo pot do malce dostojnejšega življenja v domovini. Vsekakor pa smo nadvse veseli, kadar čutimo podporo ter varno zaledje starejših.

Nedelja, 8. decembra: Naprej

Konec tedna smo v Pop-up domu prodali rekordno število manjših pohištvenih kosov ter dodatkov za dom. Morda pa prihodnost mladih oblikovalcev le ni tako črna?

Sama prihodnost Slovenije vidim v nišnem gospodarstvu, v katerega bi morali strateško investirati. Manjša slovenska podjetja, ki so razvila nove tehnologije za svoje produkte ter se s tem postavila ob bok svetovnim ter predvsem večjim industrijam, bi morala biti ustrezno subvencionirana. V Sloveniji nikoli ne bomo razvili velike industrije in s tem ni nič narobe. Pogled je treba usmeriti v izdelavo manjših produktov ter dodatnih storitev. Ko se bodo takšna prodorna podjetja povezala z oblikovalci, bo njihov izdelek bolj konkurenčen, v tem pa po mojem mnenju leži ključ za izhod iz trenutnega stanja. Vzpostaviti je torej treba dialog med podjetniki in oblikovalci. Tisti, ki se med seboj že pogovarjajo, so na našem ter tujem trgu že uspešni. V Pop-up domu smo naredili unikatno platformo za predstavljanje dobrega slovenskega mladega oblikovanja. Dvema nalogama, ki smo si ju zadali – predstavitev oblikovanja ter možnost takojšnjega nakupa prototipov – se je pridružila še naloga izobraževanja. Tu namreč leži največji manko. Oblikovanja ne moremo prodati, če se podjetja njegove vrednosti ne zavedajo. Zato me z optimizmom navdajata naš prodajni in medijski uspeh.