Trojico gazel dravsko-pomurske regije je letos ob murskosoboškem GMT in RCM s Prevalj dopolnjevalo družinsko podjetje Florjančič tisk iz Miklavža na Dravskem polju, ki je nastalo pred 21 leti po preobrazbi sicer priznane kmetije v nišnega tiskarja, ki več kot 80 odstotkov prodaje ustvari na tujih trgih.

Medtem ko so preteklo leto z zagotavljanjem celotne ponudbe od naročila do tiska in dobave naročniku ustvarili skoraj 5,9 milijona evrov prometa, načrtujejo, da bodo do konca letošnjega leta prihodki zrasli še za petino, saj Lilijana Florjančič, ki v podjetju, kjer vodilne vloge opravljajo oče in oba sinova, skrbi za računovodstvo, napoveduje, da bodo leto 2013 zaključili z okoli 7,2 milijona evrov celotnih prihodkov.

Večji obseg dela jim narekuje nenehno posodabljanje proizvodnje in v nekoliko manjši meri tudi povečevanje števila zaposlenih, ki jih je trenutno 38. Prihodnje leto bodo v posodobitev proizvodnje, ki je nujna zaradi vse večjih zahtev partnerjev in kupcev, ki pričakujejo tiskovine v vedno krajšem času z zanesljivo dobavo in visoke kakovosti, spet vlagali, prav tako bodo dodatno zaposlovali.

»Kupcem nam ni treba več dokazovati kakovosti naših izdelkov in da so naše cene konkurenčne, saj je oboje naša konstanta, moramo pa seveda zagotavljati tekočo in korektno izvrševanje naročil, ki jih dobivamo praktično iz vse Evrope. Le tako lahko računamo na rast podjetja tudi v prihodnje,« komentira Lilijana Florjančič napovedana vlaganja v tehnološko posodobitev, ki bo tudi v prihodnje zagotavljala velike naklade tiskovin.

Florjančič tisk je na področju dejavnosti drugo tiskanje, saj poleg časopisov in knjig tiskajo zemljevide, zgibanke, plakate, izdelujejo izdelke iz papirja in kartona, skrbijo za knjigoveštvo in dodelavo, v Sloveniji deveto po celotnih prihodkih, 12. po dobičku in 17. po kapitalu, ki je po podatkih iz 2012 znašal 1,5 milijona, dosegajo pa tudi visoko dodano vrednost, saj je ta v povprečju na zaposlenega 55.192 evrov. Strokovnjake za njihovo področje delovanja je zelo težko dobiti, zato zadnja leta skrbijo za interni prenos znanja, prepričani pa so, da bo tisk na papirju kljub digitalizaciji še nekaj let v porastu.

»Tudi sami smo se spraševali, ali so vse te investicije, za katere smo se odločili, smiselne. Tiskarska branža je bila namreč z novo, elektronsko tehnologijo postavljena pred dejstvo, da bo v taki obliki izpodrinjena. Torej so bila vlaganja rizična, saj nihče ni mogel napovedati, ali bodo knjige, brošure, revije in drugi tiskani izdelki sploh obstali v taki obliki in v kolikšni meri. Sicer sta bila tveganje v napredek in širitev rizična, a prevladalo je splošno mnenje, ki izvira iz vsakdanje prakse. Si res lahko predstavljamo prebiranje knjige, revije, časopisa vsak dan samo na računalniku, tablicah in mobilnih telefonih? Ne, torej bo tiskan produkt ostal. Mogoče ne v takšnem obsegu kot v preteklosti, a po našem videnju še več generacij ne bo zamrl, zato torej vlagamo v produkt in tiskamo naprej.«