Reforma študentskega dela je v zadnji fazi usklajevanj med ministrstvom za delo in Študentsko organizacijo Slovenije (ŠOS). Tako imenovani zakon o občasnem in začasnem delu dijakov in študentov bo v javno obravnavo predvidoma prišel 16. decembra, vlada pa naj bi ga obravnavala že na silvestrovo. Zakon naj bi sicer začel veljati s 1. aprilom.

Predsednik ŠOS Mitja Urbanc je za Dnevnik povedal, da je večina stvari že usklajenih in da je odprto le še plačevanje socialnih prispevkov. Zakon sledi načelu »Vsako delo šteje«, kar pomeni, da se bo po novem od dohodkov študentskega dela plačevalo tudi prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Po predlogu ministrstva bi morali študenti in dijaki prispevek v višini 15,5 odstotka plačati sami, medtem ko si pri ŠOS želijo, da bi se zaradi »boljše socialne varnosti« prispevek znižal oziroma razporedil med delojemalcem in delodajalcem, s tem pa bi se sorazmerno upoštevala tudi pokojninska doba. Skupna obdavčitev prenovljenega študentskega dela bo po Urbančevih besedah primerljiva z obdavčitvijo redne zaposlitve pa tudi preostalih oblik dela prek avtorskih in podjemnih pogodb, kjer se obdavčitev z novim letom zvišuje.

Zaslužek ter število ur začasnega in občasnega dela za dijake in študente naj ne bi bila omejena, opravljali bi ga lahko vsi, ki imajo status. Zlorabe s fiktivnimi vpisi na visokih šolah in fakultetah naj bi preprečili s časovno omejitvijo statusa. Za delodajalce bi omejitve veljale glede na število zaposlenih. Novi zakon bo priznaval pridobljene delovne izkušnje, minimalna urna postavka pa bo znašala 4,5 evra na uro. Trenutne cene v študentskih servisih sicer segajo od treh evrov (za delo v proizvodnji, čiščenje in podobno) pa do skoraj 16 evrov na uro – za prevajanje.

Po Urbančevih besedah študentskih servisov ne bodo ukinili, bo pa po novem posredovanje mogoče le ob dovoljenju za delo, in sicer po principu agencijskega dela. Pri tem naj bi bilo zaradi določitve strožjih pogojev bolje poskrbljeno tudi za nadzor.

Matjaž Minatti, predsednik uprave študentskega servisa M servis, je nad predvideno časovnico za pripravo zakona zgrožen: »Domnevam, da bo sprejetje zakona znova potekalo v maniri 'vzemi ali pusti'.«

Na nujno prenovo študentskega dela Slovenijo že vrsto let opozarjajo različne evropske in svetovne institucije, o njegovi škodljivosti pa je prepričana tudi večina ekonomistov. Po mnenju Aleksandra Kešeljevića iz ljubljanske ekonomske fakultete je študentsko delo v sedanji obliki »ena izmed najbolj grobih oblik fleksibilnosti na trgu dela«. Ivan Svetlik, ki je poskušal študentsko delo v času mandata Pahorjeve vlade reformirati v okviru malega dela, dodaja, da so prav »zaradi njega mladi še pri 30 ali 35 letih brez enega samega leta delovne dobe«.

Čeprav so mu najbolj glasno nasprotovali sindikati, pa Svetlik meni, da so bili v ozadju študentski servisi. Njegov zakon o malem delu je namreč predvideval, da bi posredovanje dela namesto študentskih servisov opravljali neprofitni posredniki, ki bi bili za največ pet let izbrani na javnem razpisu.