Nelson Mandela se je rodil z imenom Rolihlahla, ki v jeziku njegovega plemena Xhosa pomeni »vleče vejo drevesa« oziroma je tisti, ki povzroča težave. Ime Nelson mu je nadel učitelj prvi dan pouka, ni pa znano, zakaj si je izbral ravno to ime. Afriškim otrokom so nadeli imena, da so jih lahko tuji učitelji (lažje) izgovarjali.

S posmrtnimi ostanki Mandele na sprevod po mestu; sob in avtomobilov za najem ni več na voljo

Mandela je nastopil v filmu režiserja Spika Leea »Malcolm X«. Na koncu filma kot učitelj recitira njegov najbolj poznan govor. A ker je pacifist Mandela iz govora izpustil, da se je treba boriti »z vsemi potrebnimi sredstvi«, je režiser prizor izrezal iz filma.

Po vsem svetu obstajajo ulice, ki nosi ime nekdanjega južnoafriškega predsednika. A to ni vse – poimenovanja sežejo še korak dlje. Lani so znanstveniki po Mandeli poimenovali prazgodovinskega detla Australopicus nelsonmandelai, leta 1973 pa so na univerzi v Leedsu po njem poimenovali jedrski delec.

Borec proti apartheidu, prvi temnopolti predsednik Južnoafriške republike

Poleg politike je bil Mandelova velika strast še boks. »Nisem maral nasilja, me je pa pritegnila znanost – kako se telo giba, ko se skuša zaščititi, kako uresničiti načrt umika in napada, in kako med borbo zadrževati,« je pojasnil v svoji avtobiografiji.

Mandela je doštudiral pravo in v Johannesburgu leta 1952 odprl prvo odvetniško pisarno, v katerem so delali temnopolti odvetniki.

Z ameriškega seznama teroristov so njegovo ime umaknili šele leta 2008, ko je bil star že 89 let. Nanj so ga umestili zaradi boja proti apartheidu.

Citati, ki so se najbolj usedli v srce

»Pogum ni odsotnost strahu, temveč zmaga nad njim. Pogumen človek ni tisti, ki strahu ne čuti, ampak tisti, ki strah premaga.«

»Nihče se ne rodi s sovraštvom do drugega človeka zaradi barve njegove kože, preteklosti ali religije. Ljudje se morajo sovraštva priučiti, in če se lahko naučijo sovražiti, se lahko naučijo tudi ljubiti, saj je ljubezen za človeško srce naravnejša kot njeno nasprotje.«

»Prehodil sem dolgo pot do svobode. Poskusil sem ne odstopiti, na poti sem delal napake. A odkril sem skrivnost, da človek šele po tem, ko mu uspe preplezati visok hrib, ugotovi, da je treba preplezati še veliko vrhov. Tu sem se odločil spočiti, ukrasti pogled na prelep razgled, ki me obkroža, da lahko z razdalje, kamor sem prišel, pogledam nazaj. Toda počivam lahko le za trenutek, saj svoboda prinaša odgovornosti. Zato ne upam popustiti, saj moj dolgi sprehod še ni končan.«

»Naš boj za svobodo in pravico je bil kolektiven trud. V vaših rokah je sedaj, da ustvarite boljši svet za vse, ki živijo na njem.«

»Vemo, da do svobode ne vodi enostavna pot. Zavedamo se tudi, da do uspeha ne more priti posameznik sam. Zato moramo nastopiti kot združeni ljudje, za narodovo spravo, za ustvarjanje naroda in za rojstvo novega sveta.«

»Nisem resnično svoboden, če kratim svobodo nekomu drugemu, prav tako kot nisem svoboden, kadar sem prikrajšan za lastno svobodo.«

»Samo tisti politiki, ki so udobno zleknjeni v naslonjaču, so imuni na delanje napak. V politični akciji se jim je namreč nemogoče izogniti.«

»Dokler nisem bil v zaporu, nisem znal popolnoma ceniti zmogljivosti človekovega spomina, neskončne niti podatkov, ki so shranjeni v glavi.«