»Ne gre veliko komentirati. K izidom so malo prispevale tekmovalne razmere z vmesnim sneženjem in vetrom, malo pa vse drugo. Ne ostane mi drugega, kot da to pustimo za sabo, čakamo novo priložnost in že na današnji tekmi štafet poskušamo popraviti vtis,« je bil slovenski biatlonec Klemen Bauer razočaran po včerajšnji sprinterski preizkušnji v Hochfilznu na Tirolskem, potem ko je kot deseti v skupnem seštevku svetovnega pokala končal na zanj skromnem 64. mestu. Podobno razpoloženje je bilo čutiti pri večini drugih nosilcev Teji Gregorin (19. mesto), Jakovu Faku (22.) in Andreji Mali (26.), čeprav so vpisali bero novih točk in imajo, tako kot novinka Anja Eržen (45.), v nedeljo še priložnost za popravo na zasledovalni tekmi.
Prav na napad iz ozadja z zaostankom 53 sekund za zmagovalko Švicarko Selino Gasparin iz Davosa računa Gregorinova. Jezna je predvsem na veter in zato zgrešeno tarčo preveč. To ji je v konkurenci z dobro strelsko statistiko kljub obetavnemu desetemu tekaškemu času odneslo deseterico. »Streljala sem z dvema vdihoma med streloma in se tako vsaj približno poskušala vrniti na nivo,« je razložila Teja Gregorin. Še več časa je porabila Andreja Mali, ki pa ima za to vsaj tehtno opravičilo, saj je bila med peterico z vsemi zadetimi tarčami (49. čas teka). Počasno streljanje je sicer že stara hiba obeh izkušenih biatlonk. Celo novinka Anja Eržen je streljala hitreje.
Jakov Fak je bil v detajlu hitrostrelstva eden treh najhitrejših, a kaj, ko jo je prav biatloncem ob dveh kazenskih krogih okoli njegove startne številke zagodlo vreme, sneženje z vetrom. Za nameček sta v podobnih časovnih intervalih sredi startne liste nastopila tudi Janez Marič in Bauer. Trener Uroš Velepec je na podlagi vremenskih napovedi namreč špekuliral in ni nikogar postavil v prvo startno skupino, kjer so imeli potem najboljše razmere.
To je kljub dvema kazenskima krogoma najbolje izkoristil 34-letni Norvežan Lars Berger, nekdanji svetovni prvak, ki je na novo zmago čakal kar 1058 dni. A sta velemojstra Martin Fourcade in Ole Einar Bjoerndalen do neke mere dokazala, da razmere le niso bile krive za vse.
Jakov Fak se ni izgovarjal: »Nastop ni bil popoln, očitno še nisem pripravljen za vrh, a se stanje izboljšuje.« Bauer je priznal, da so ga razmere strle: »Ko je začelo močneje snežiti in pihati, se je smučina zelo upočasnila. Že ko so mi povedali prve vmesne čase, sem bil 20 sekund zadaj. Ko še na strelišču tarče niso padle, sem se z veliko težavo prepričeval, da se je vredno boriti naprej.«
Tudi Janez Marič, ki je bil v smučini podobno hiter kot Fak, se je težko sprijaznil z vremensko loterijo: »Na strelišču sem zaradi vetra opravil korekcijo na puški, a očitno sem reagiral premalo odločno in zgrešil tri tarče leže. S tem je bila tekma do konca pokvarjena, praktično končana. Žal tudi v Oestersundu ni bilo niti ene tekme v normalnih razmerah. Obupno si želim narediti rezultat, saj tekaško dokazujem, da zmorem več kot v preteklih sezonah, ko sem imel pri hitrosti le eno prestavo. V teku zdaj uživam, čeprav se mučim. Upam, da bo že na štafetni tekmi druga pesem. Sposobni smo mnogo več. In preprosto moramo.«
»V takih razmerah bi si želel, da bi tudi v biatlonu uvedli korekcijski faktor zaradi vetra, tako kot v skokih,« se je pošalil trener Uroš Velepec, jezen, ker so ga vremenske karte preslepile. »Kaj moremo. Eno je, če preveč 'čaraš' na strelišču kot Gregorinova. Drugo pa je, ko odlično tečeš kot Fak, a se to v rezultatih ne opazi,« je pripomnil strateg, ki se je s strelskim ekspertom Tomašem Kosom odločil, da štafeto postavi v zaporedju Simon Kočevar, Klemen Bauer, Janez Marič in Jakov Fak.
»Ni postavljena medijsko všečno, saj v začetku ne bomo veliko videni spredaj, kot bi bili s Fakom in Bauerjem na začetku. V boju za osmo mesto pa se mi zdi boljša možnost. Upam, da Simon zaostane čim manj,« je pristavil Velepec.