Komaj čakam, da se vse skupaj začne. Glede na to, kaj so dekleta pokazala na treningih, ni razlogov za živčnost in paniko, ampak se neizmerno veselim tekem v Lillehammerju. Prvi trenutek resnice bo že danes s tekmo mešanih ekip, jutri pa še s preizkušnjo posameznic na srednji skakalnici.
Po informacijah s treningov dekleta niso imela težav s prehodom na sneg.Prijetno so me presenetile. Po premoru smo morali zaradi pomanjkanja znova skakati na plastiki, a so nato zelo dobro skakale že na prvem treningu na snegu. Seveda so v prednosti izkušenejše tekmovalke, medtem ko mlajše potrebujejo nekaj več časa, da pridejo na želeno raven. A tudi v drugih taborih trdo delajo.
Dekleta bodo v Sočiju prvič nastopila na olimpijskih igrah. Vi ste bili na treh olimpijskih igrah, v Naganu 1998, Salt Lake Cityju 2002 in Torinu 2006, kar pomeni, da jim boste lahko pomagali z izkušnjami pred preizkušnjo, kakršne še niso doživele. Za nameček bodo Slovenke, tako kot ste bili nekoč vi, verjetno v vlogi favoritinj?Olimpijske igre niso le vrhunec sezone, ampak pravzaprav štiriletnega obdobja za ženske skoke. Vse oči bodo uprte v dekleta. Olimpijska tekma je posebna preizkušnja, zato ni nujno, da favoriti tudi osvojijo kolajne. Iz lastnih izkušenj vem, kako se lahko zgodi favoritom, da niso povsem na vrhu. Dodatna težava je, da imajo dekleta le eno tekmo. Glavno breme bodo pričakovanja javnosti, strokovnega vodstva in tekmovalk samih. Največja naloga bo, da jih bomo umirili, da bodo glave ohranile hladne, da se ne bodo obremenjevale z uvrstitvami, ampak vse misli usmerile v tehnično izvedbo. Če na odskočni mizi vse narediš tako, kot je treba, te nese v dno skakalnice.
Kako ste slovensko žensko reprezentanco doživeli v treh sezonah skupnega dela?Dekleta odraščajo. Ženski skoki napredujejo z nadsvetlobno hitrostjo. V letošnji sezoni je novinka le petnajstletna Ema Klinec, vse druge so z vsakim letom bolj izkušene, samozavestne, odločne in resne na treningih.
Kaj ste se kot trener naučili v tem času? S 34 leti veljate za zelo mladega trenerja.Na to vprašanje bi bolje odgovorili tisti, ki spremljajo moje delo. V trenerskem poslu sem predvsem našel pravi izziv in se v njem vidim še naprej. Je pravi poklic zame, saj sem ostal povezan s skoki, zato ga opravljam z velikim veseljem. Niti za trenutek mi ni žal, da sem stopil v trenerske čevlje, saj v delu z dekleti neizmerno uživam. Zdaj marsikatero stvar naredim precej lažje kot na začetku, ko nisem vedel, kaj moram narediti, na koga naj se obrnem za nasvet.
Za moškimi sta že dve postaji svetovnega pokala v smučarskih skokih, v katerih ste bili nekoč izjemen as. Spremljate tekme moških?Žal za spremljanje tekem v Klingenthalu in Kuusamu nisem imel časa. Za nameček se zelo redko srečamo, saj ne treniramo istočasno na istih lokacijah. Končno smo znova skupaj v Lillehammerju, naslednjič bo to na olimpijskih igrah v Sočiju in za konec sezone še v Planici. Ko smo skupaj na tekmah, z velikim veseljem pogledam, kakšno je razmerje v moški karavani, kakšni so trendi. Samo v slovenski reprezentanci je polovica fantov, s katerimi sem skupaj tekmoval in se veselil marsikaterega uspeha.
Slovenska moška reprezentanca je že tretjo sezono v vzponu in je stopila ob bok velesilam.Glede na to, da uspehe nizajo že tretjo sezono, vse skupaj ni več nikakršno presenečenje. Uspehi slovenske vrste so predvsem potrditev pravilnih metod dela, ki jih je uvedel Goran Janus s svojimi sodelavci. Obenem sem na realnih tleh in se zavedam, da vseskozi ne bodo mogli nizati tako sijajnih dosežkov. Najpomembneje je, da v vseh uspehih ni več nobenega naključja, ampak plod sistemskega dela z vizijo. Na račun dosežkov fantov je lepo tudi nam preostalim hoditi po svetu z bundo, na kateri piše Slovenija, pogledati izide, kjer so na lestvici uvrstitev pred slovenskimi priimki enomestne številke in slišiš slovensko himno. Ponosen sem, da sem del slovenske družine v smučarskih skokih.
