Direktorji drugih domov razočarani
Direktorji nekaterih domov za starejše iz celjske regije so opozarjali ministrstvo, da je regija septembra letos za pet odstotkov presegla »pokritost« z zmogljivostmi. V javnih domovih in v tistih, ki imajo koncesijo, je po njihovih besedah vedno več prostih postelj, kar seveda povzroča vedno večje težave v poslovanju. Ministrstvo bi zato moralo ravnati v skladu s sprejetimi načrti razvoja dejavnosti ter pri tem upoštevati tudi ponudbo in povpraševanje. Širjenje zmogljivosti v javni mreži ni pravilen pristop in bolj diši po neodgovornosti in korupciji, so prepričani direktorji sedmih domov celjske regije, ki so nad odločitvijo ministrstva zelo razočarani.
Toda na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti menijo drugače in poudarjajo, da gre za strokovno odločitev, ki temelji na registru maja objavljenih zmogljivosti. Iz teh je razvidno, da so nekateri javni domovi, denimo na Polzeli, v Hrastniku in Trbovljah, podstandardni, ker imajo še vedno tri- in večposteljne sobe. Ker denarja za gradnjo novih, sodobnih domov ni, se zdi predstavnikom ministrstva najbolj smiselno, da tri leta star dom Prebold nadaljuje svojo dejavnost. Seveda ne samostojno, ampak kot pripojena enota trboveljskega doma. Da ta ne bi imel zaradi tega finančnih težav, so se že dogovorili, da bi ga vzel v brezplačni najem za pol leta, nato pa bi presodili, ali se jim posel izide. Če bi bili zadovoljni, bi po preteku poskusne dobe plačevali najemnino, ki bi bila bistveno nižja od najemnin v nekaterih drugih primerljivih domovih. Poleg tega bi se zaračunavala samo za zasedene postelje in če število stanovalcev ne bi bilo nižje od 71.
Na prvem mestu so koristi upnikov
Spomnimo, da je predlog za stečaj podjetja KDU, ki je v lasti Ivana Kovača, 29. avgusta letos vložilo podjetje Raiffeisen Leasing, ki je lastnik zgradbe, v kateri živijo starostniki. Kovač, ki je bil do stečaja direktor doma, jim namreč od maja lani ni plačeval najemnine. Ob vložitvi predloga za stečaj je protestiral in sodnico okrožnega sodišča poskušal prepričati, da njegovo podjetje ni insolventno, da mu je tudi Raiffeisen Leasing dolžna nekaj denarja in da ima od sredine maja v Avstriji odprt bančni račun. S tem je hotel dokazati, da lahko kljub temu, da ima v Sloveniji dva blokirana računa, še vedno posluje. Raiffeisen Leasing ga je s predložitvijo dokumentov hitro postavila na laž, pa tudi sodnica se je lahko po vsem, kar je videla in slišala na naroku, odločila samo še za stečaj. Kovač namreč ni bil dolžan samo lastniku zgradbe, temveč tudi davčni upravi in zaposlenim, ki so zaradi neizplačila plač in slabih odnosov letos več tednov stavkali.
Ob začetku stečaja je bilo v domu še 67 varovancev, zato je stečajni upravitelj Denis Kostrevc sodišču takoj predlagal, naj sprejme sklep, da se dejavnost še naprej izvaja. Ocenil je, da bi bilo to za upnike najbolje. Glede na to, da bi nadaljevanje dejavnosti samo povečalo stečajno maso in da ne bi zavleklo njenega unovčevanja, je sodišče 11. novembra njegovemu predlogu ugodilo, vendar je hkrati opozorilo, da mora najpozneje v mesecu dni sporočiti, ali bi bilo po njegovem mnenju pametno, da se dejavnost še naprej nadaljuje, ali pa je bolje, da se vrednost stečajne mase ohrani na kakšen drug način.
