V tem kontekstu mariborskemu županu Andreju Fištravcu ni težko priznati, da se je njegova 23-članska delegacija prejšnji teden s petdnevnega obiska metropol Hangdžou in Šanghaj vrnila brez oprijemljivih rezultatov. Obenem pa udeleženci potovanja na Daljni vzhod skušajo domačo javnost prepričati, da jim bo že v kratkem uspelo skleniti kakšno donosno pogodbo.
Carinika spravili v smeh
»Kitajski carinik se je od srca smejal, ko smo mu povedali, da prihajamo iz države z dvema milijonoma prebivalcev,« se spominja Fištravec. Po njegovih besedah se je moral udeležiti potovanja, ker je s tem zagotavljal, da so gostitelji zaupali delegaciji, v kateri so bili pretežno predstavniki občine in njenih podjetij ter zavodov.
Župan je napovedal, da bodo že čez dva tedna spisali pismo o sodelovanju z nekim združenjem, ki zastopa 19.000 investicijskih družb. Februarja naj bi v Mariboru izpeljali poslovno konferenco s potencialnimi investitorji in jim predstavili možnosti, kam bi kazalo vložili kapital. Predlagali jim bodo več občinskih komunalnih projektov, med drugim izgradnjo tovarne za predelavo in sortiranje odpadkov, posodobitev mestne javne razsvetljave ali izgradnjo parkirne hiše. »Upam, da bi lahko že čez mesec ali dva dosegli konkretne dogovore,« je optimističen županov svetovalec Marko Kovačič.
Kitajce bi vozili po nekdanji Jugoslaviji
Bernard Majhenič, direktor mestnega avtobusnega podjetja Marproma, upa, da bo neka velika kitajska turistična agencija uspela skleniti dogovor z mariborskim letališčem. V Evropo bi nanj pripotovalo letno vsaj 5000 kitajskih turistov, ki bi jih nato z Marpromovimi avtobusi vozili na izlete po nekdanji Jugoslaviji. V farmacevtskem trgovskem podjetju Farmadent pa si obetajo, da bi na Kitajsko izvažali otroško kremo Mariborskih lekarn Bebival. »Kitajci namreč zaradi odmevne afere ne zaupajo domači otroški kozmetiki,« je razložil Fištravec.
Obisk delegacije je pomagal organizirati Drago Napotnik, slovenski konzul v Šanghaju. Julija je Mariborčanom pojasnjeval, da je Kitajska komunistična država z zelo surovim kapitalističnim gospodarskim okoljem. Po njegovi oceni bi Slovenija utegnila biti zanimiva za kitajski kapital, in sicer kot nekakšno središče za prilagajanje kitajskih poslovnežev evropskemu okolju, priložnosti pa se odpirajo tudi logistični panogi in vsem podjetjem z visokotehnološko proizvodnjo.
Dobre možnosti prodora na to velikansko tržišče imajo po Napotnikovem mnenju podjetja, ki razvijajo informacijske in zelene tehnologije, lesna industrija in tudi živilskopredelovalna panoga. Slednjo je na Kitajskem zastopala mariborska vinska kraljica Mojca Kren, je včeraj razložila Simona Pinterič iz mariborskega zavoda za turizem. Zainteresiranim Kitajcem je kraljica predstavljala vina osmih vinogradnikov iz mariborskega okoliša.
Fištravec je na kratko spregovoril tudi o svojem nedavnem potovanju v Kuvajt, kjer se je srečal z nekim potencialnim investitorjem. Neuradno kroži informacija, da naj bi ta vlagatelj kupil veliko gradbeno jamo, v kateri je nekdanje občinsko vodstvo nameravalo zgraditi proslulo Mariborsko kulturno središče Maks. Ali to drži, župan noče razkriti. »Posli se objavijo šele takrat, ko so sklenjeni. Takoj ko bodo pogodbe podpisane, jih bomo predstavili javnosti,« je napovedal.